V nadaljevanju preberite:

Ljubljanski festival stripa Tinta­ je gostil uglednega francosko-italijanskega risarja stripov ­Grégory­ja­ Panaccioneja, čigar posebnost je interes za vizualiziranje stripovskih zgodb brez klasičnih oblačkov. »Iz moje domišljije so lažje prišle zgodbe iz podob, ki so si sledile brez dialoga,« je povedal o svojih začetkih.

Danes mu priznavajo status mojstra nemega stripa, ki, kot pravi, ne mara manihejskega, črno-belega ločevanja na zlobne in prijazne. Ceni odtenke in poetičnost, ki spodbuja k razmisleku.

Film in strip si delita isto rojstno letnico, 1895. Prvi je po več deset­letjih prišel do prvih izgovorjenih besed in zvokov, manj znana je obratna pot, po kateri je krenil del stripovske produkcije: od besed, s katerimi se je rodil, k nemim stripovskim pripovedim. Eden od mojstrov tega stripovskega žanra je Grégory Panaccione, ki je velik del kariere posvetil animiranemu filmu, zatem pa na področju devete umetnosti postal eden od referenčnih mojstrov nemega stripa.

V Ljubljani se je predstavil v živo, s pogovorom in mojstrskim tečajem v Kinu Šiška, predvsem pa z razstavo stripovskih tabel Nemi svetovi v Equrni, ki je na ogled do 23. oktobra. V središču pozornosti je bila njegova večkrat nagrajena knjiga Un Océan d'amour (Morje ljubezni), nastala po scenariju Wilfrida Lupana, ki jo je pred desetletjem izdala francoska stripovska založba Decourt. Prejela je nagrado FNAC (Fédération nationale d'achats) za strip in več drugih festivalskih nagrad.