Umrla je slikarka Milena Usenik

Iztekla se je življenjska pot likarke Milene Usenik, so sporočili iz ljubljanske Galerije P74, v kateri so v zadnjem desetletju pripravili dve njeni samostojni razstavi. Leta 2014 razstavo Izgubljeni pop art z izborom njenih zgodnjih del, označenih za hibride, ki združujejo elemente poparta in oparta, lani pa še razstavo Samodrug, na kateri so združili več njenih ustvarjalnih ciklusov, ki so pokazali njeno kreativno moč in dialoški pristop do obravnave narave, predmetov in ljudi.  

Ocenjujemo: Milena Usenik, Barvni pogovor

Rojena je bila leta 1934 na Blokah, slikarstvo pa je študirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 1965 diplomirala pri Maksimu Sedeju in nato leta 1968 končala še slikarsko specialko pri Gabrijelu Stupici. S svojimi deli se je predstavila na številnih samostojnih in skupinskih razstavah tako doma kot v tujini.

Leta 2008. FOTO: Mavric Pivk/Delo

Razvijala je različne cikluse in podobe

Intimno so jo zanimale narava, predmeti in ljudje, hkrati pa je izpostavljala veliko odvisnost od okolja. V desetletjih ustvarjanja je razvijala različne cikluse in podobe, ki utelešajo različne načine gledanja. 

Med letoma 1971 in 1976 je uvedla inovativno združevanje principov optične umetnosti in principov poparta, ki je v Jugoslaviji nastajal v popolnoma drugačnih socialnih, širših družbenih in političnih razmerah kot v zahodnem svetu. Kot so zapisali v obrazložitvi Jakopičeve nagrade za življenjsko delo, ki jo je prejela predlani, njene stvaritve predstavljajo kritiko potrošniške družbe in njene reprezentacije.

Z Emerikom Bernardom leta 2017. FOTO: Igor Modic/Delo

Popart je bilo umetniško gibanje, ki je sredi 20. stoletja osvojilo svet umetnosti tudi pri nas. Šteje se za zadnje pomembno gibanje v sodobni umetnosti, ki daje čast popularni kulturi v nasprotju z elitistično kulturo, ki pa je ubral pri nas preko ekspresivne figuralike, novega realizma ubral svoj, svež koncept tradicije ekspresionizma. Razvijala je tudi izrazito koloristično abstrakcijo, barvno nasičene podobe z izhodišči v, denimo, krajini Istre. Ta jo je zaznamovala podobno kot njenega soproga, prav tako izjemnega slovenskega slikarja Emerika Bernarda, ki je umrl lani. Obletnica njegove smrti bo jutri.

Tudi odlična atletinja, dvakratna olimpijka

Zapisala se je tudi med legende slovenske atletike. FOTO: Dokumentacija Dela. 

V suvanju krogle je leta 1956 na olimpijskih igrah v Melbournu dosegla 9. mesto, leta 1960 pa v Rimu 10. mesto.

Od leta 1955 do 1961 je petnajstkrat nastopila za državno reprezentanco takratne Jugoslavije in bila štirikrat državna prvakinja.

Leta 1960 je postavila tudi državni rekord v metu krogle z dolžino 15,10 metra. Ta rezultat je bil presežen šele leta 1975.