Umrla je dr. Ksenija Rozman, v Narodni galeriji je pustila neizbrisen pečat

Umrla je umetnostna zgodovinarka dr. Ksenija Rozman, so sporočili iz ljubljanske Narodne galerije, katere sodelavka je bila v času svoje plodne strokovne poti. Bila je ena najprepoznavnejših slovenskih umetnostnih zgodovinark.

Rojena je bila leta 1935 v Ljubljani, kjer je leta 1959 diplomirala na filozofski fakulteti, zatem pa leta 1965 tudi doktorirala. Strokovno se je izpolnjevala v Franciji in Italiji. Leta 1989 ji je filozofska fakulteta dodelila naziv znanstvene svetnice, prejela pa je tudi Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo za leto 1989.

Ob številnih raziskovalnih temah, s katerimi se je ukvarjala, od srednjeveškega stenskega slikarstva do slikarjev 19. stoletja, od pomembnih odkritij o Fortunatu Bergantu v Rimu (in Liki) do skrbno napisanih knjižic v zbirki Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, sta njeno delo zaznamovala predvsem dva velika, pravzaprav vseživljenjska projekta. Prvi je bilo slikarstvo Franca Kavčiča, drugi pa so bile raziskave nekoč tako imenovanih »tujih« mojstrov, kasneje »evropskih«, s katerimi je – ob sodelovanju velikega poznavalca Federica Zerija – zaznamovala razstavno dejavnost Narodne galerije v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja.

V Narodni galeriji od leta 1962 do leta 1997

»Pustila je neizbrisen pečat v slovenski in mednarodni umetnostnozgodovinski stroki,« je ob njeni smrti zapisala direktorica Narodne galerije dr. Barbara Jaki. »V Narodni galeriji je bila kot kustodinja zaposlena od leta 1962 do leta 1997, vendar smo ostali povezani še dolgo po njeni formalni upokojitvi. Temeljita izobrazba, tekoče znanje več evropskih jezikov in raziskovalna disciplina so ji omogočili izjemne dosežke, ki jih je javnosti predstavila skozi strokovna in znanstvena besedila, predavanja in razstave.

Med njene največje dosežke štejemo proučevanje opusa neoklasicističnega slikarja Franca Kavčiča in evropskih slikarskih šol. Na področju študija evropskih slikarjev je skupaj s Federicom Zerijem poleg občasnih razstav zasnovala tudi stalno zbirko evropskih slik. Številne razstave, ki jih je pripravila, so utemeljevale strokovne in estetske kriterije, ki se jih držimo še danes, spremljali pa so jih referenčni katalogi, ki veljajo za temeljna strokovna dela.«

Prihodnji ponedeljek, 4. marca, bo ob smrti dr. Rozmanove v Narodni galeriji žalna seja.