Iztekla se je življenjska pot
Franca Mesariča, enega pionirjev hiperrealističnega slikarstva v Sloveniji, ki pa je skozi umetniško kariero prešel tudi več drugih izraznih faz. Umrl je v starosti 81 let.
Mesarič je ustvarjal v različnih slikarskih tehnikah od tempere in olja do – predvsem – akrila. Zaznamoval je povojno prekmursko in širše slovensko slikarstvo, četudi se je leta 1938 rodil na zelo oddaljenih geografskih koordinatah tedanje Kraljevine Jugoslavije. V Mitrašincih v Makedoniji.
Njegov oče je bil orožnik po rodu iz Prekmurja, družina se je kmalu vrnila v Slovenijo. Otroška leta je preživel v Vitanju in zatem Prekmurju, na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost je diplomiral leta 1965. Med njegovimi profesorji so bili
France Mihelič,
Božidar Jakac,
Riko Debenjak,
Gabriel Stupica in
Maksim Sedej, pri
Vladimirju Makucu pa se je priučil tudi tehnike kopiranja srednjeveških fresk, kar je nato nekaj časa počel za Narodno galerijo.
Franc Mesarič: Avtoportret, 1984, akril na platnu. FOTO: Galerija Murska Sobota
Sicer je med več kot petdesetletno kariero deloval kot učitelj risanja, konzervator in predvsem kot grafični oblikovalec in likovni urednik v Pomurskem tisku ter Pomurski založbi.
Kot slikar je nase opozoril že v mladih letih. Znan je postal po lastnem pristopu k popartu in fotorealističnemu oziroma hiperrealističnemu slogu, pri čemer je sam poudarjal, da je do tovrstnega vizualnega izražanja prišel samoinciativno, spontano.
Slikal je vizualne izreze in izbrane točke Murske Sobote, kasneje je v slikarstvu izpostavljal, denimo, razmerja med geometričnim in organskim ali med estetiko in etiko. Slikal je podobe ateljeja, ravnice, najrazličnejše figure, ustvaril je cikla na temo kopalcev in trampolinistov. V Galeriji Murska Sobota, kjer so nam potrdili njegovo slovo, umrl je 8. marca, so mu ob njegovi osemdesetletnici leta 2018 postavili pregledno razstavo ustvarjanja od leta 1980 dalje.
Slika iz serije Kopalcev. FOTO: Ivan Gerenčer
Komentarji