»Teh 111 metrov se zdi več kot dovolj«

»Moj pravi naročnik v Kopru ni občinska uprava, ampak človek,­ prebivalec tega kraja. Skušam razumeti, kako živi, kaj potrebuje, in se mu podrediti.­ Rdeča nit teh projektov ni forma, ampak čustva, strast, ki jo skušam z ženo Doriano sporočati svetu. Človeško snovanje mora biti usmerjeno v prihodnost,« je izhodišča svojega ustvarjanja v Kopru predstavil svetovno znani arhitekt ­Massimiliano Fuksas.

Fuksas je obiskal Koper ob ponedeljkovi predstavitvi arhitekturnih rešitev za mestno dvigalo in razgledni stolp Capo Grande. Slovenija k zasnovi in rešitvi posameznih projektov še ni vabila v svetu tako uveljavljenih in izstopajočih ­arhitektov.

V Slovenijo ste prišli prek poznanstva z ljubljanskim arhitektom Sandijem Piršem, ki je tudi soavtor projekta. Kako sta se spoznala?

Sandi je delal v našem studiu na več projektih in tudi na skupnem projektu Center miru v Jaffi za pokojnega Šimona Peresa. Sanje mojega prijatelja Šimona so bile, da bi povezal dve ljudstvi, Palestince in Izraelce. To je tudi eden od temeljev mojega dela – uresničiti sanje vseh narodov, najti priložnost za srečanje. Ljudje so se selili prek oceanov in puščav, da bi se srečali.

Nekdo je vaš koprski stolp primerjal s stolpom v Pisi, le da je ta dvakrat višji …

Ta dežela je izjemna. Tu je čutiti sledi več tisočev let. Stolp, ki sem ga zasnoval, se priklanja skupnemu morju, ob katerem ne sprejemamo samo potnikov, ampak tudi nomade. Je torej točka, na kateri se srečata morje in hrib, nižina in višina, kot vzorec novega DNK-modela, usmerjenega proti pozitivni prihodnosti. V stolpu sta dve spirali, ki se spoznavata, živita skupaj ter sta ekstrapolacija in nadgradnja zgodovine. Simbolizirata medsebojno spoznavanje in spoštovanje. Stolp v Pisi je imel eno majhno napako: ni imel dvigala.

Kot izrazit kozmopolit verjetno niste mislili samo na dva naroda, ki naj bi se s tem spomenikom tu srečala in poklonila sožitju?

Seveda je to srečanje vseh narodov. To izhaja iz moje družine, v kateri smo imeli tri religije. Mati je bila katoličanka, oče jud, nona protestantka, Nemka, rojena v Strasbourgu, v resnici Francozinja, mati Rimljanka, oče Litvanec. Ded je bil Litvanec, ki je živel v Moskvi, potem je šel oče študirat medicino v Nemčijo in Italijo. Moja babica je živela pri Gradcu na Štajerskem … Zame obstaja ena sama človeška rasa: človek kot vrsta.

Zakaj se arhitekt vašega formata, potem ko projektira svetovne­ kongresne centre, letališča, milansko sejmišče …, sploh odloči priti v Koper, ki je v primerjavi z New Yorkom, Los Angelesom in Rimom očitna provinca?

To se sprašujem tudi sam. Toda tukaj se počutim res dobro. Takoj po milanskem sejmišču, ki meri milijon kvadratnih metrov in so ga zgradili v 26 mesecih, sem zasnoval cerkev v majhnem mestecu Foligno pri Assisiju. Po velikem projektu sem si zaželel narediti enega zelo majhnega. Zato, da si vrnem pravo mero. In da ne bi podlegel ideji, da moram ustvarjati vedno večje, močnejše projekte, da ne bi podlegel samozagledanosti, da bi našel ponižnost in skromnost, ki te ohranja na realnih tleh. Skoraj vedno se po velikem projektu vrnem k projektu, ki me postavi na trdna tla.

Vertikale so trend, modne muhe, župani hlepijo po njih, da bi si delali spomenike in da bi njihova mesta vzbujala pozornost. Ali ni to nasprotje ponižnosti?

Kar 62 odstotkov prebivalstva danes živi v mestih, v velikih metropolah. V naslednjih letih jih bo tam živelo 70 ali celo 75 odstotkov. Gostota poseljenosti je edini način, da prihranimo prostor. Ne moremo več goltati prostora. To v ničemer ni primerljivo z Dubajem. Stolp v Kopru je preprosto in uporabno dvigalo. Ampak iz tega dvigala se vidi zaliv in iz zaliva se vidi vzpenjača.

Med našimi arhitekti je kar nekaj nasprotnikov takšnih stolpov. Kako bi jih prepričali o ­nasprotnem?

Nekoč so gradili zato, da imamo lahko danes zgodovino, danes gradimo za prihodnost. Eifflovemu stolpu so zelo nasprotovali. Velik francoski umetnik Guy de Maupassant je dejal, da je to grozna rešitev. Devetdeset odstotkov Parižanov se je zgražalo. Še danes niso vsi prepričani, da je to pameten projekt. Toda pozor: s takšno držo, s katero zavračamo novosti (Ne, ne, ne in ne!), je bilo zgrajenih na milijone kvadratnih metrov strašnih in odurnih stavb, ki so pojedle in uničile našo okolico. V tem primeru bom porabil samo nekaj kvadratnih metrov …

Ali bi projektirali še višji stolp, če vam občina ne bi postavila omejitve?

Ne. Teh 111 metrov se zdi več kot dovolj. Ne pretiravajmo, ustavimo se pri merah, ki jih obvladamo. To je višina, rahlo višja od bližnje vzpetine, ki jo 'poje' profil hribčka za to vzpetinico. Je povsem vključena v okolje.

Bi glede na županove načrte v Kopru postavili še kak stolp?

Za začetek postavimo enega, ki bo služil ljudem. Župan lahko naredi,­ kar hoče. Zame je pomemben ta projekt. Zadovoljen bi bil, če bi uresničili tega.

Zakaj bodo ljudje prihajali na ta stolp? Zaradi arhitekta Fuksasa ali česa drugega?

Zaradi Kopra, ker je ta prostor nekaj posebnega. Če pa bo kdo prišel zaradi mojega imena, to rad ­podpišem.

Ste zadovoljni z imenom Capo Grande? V Sloveniji je nekaj razprave okoli tega.

Z imenom sem več kot zadovoljen. Bolj mi je všeč Capo Grande kot Stolp Fuksas. V Rimu so kongresni center po mojih načrtih začeli imenovati Fuksasov oblak [zaradi oblakastega dizajna]. Očitno se je prijelo drugače, v nasprotju z mojimi željami.

Boste spremljali gradnjo?

Bom. Spremljal sem vse objekte, ki sem jih zastavil, več kot šeststo jih je. Nobenega ni, ki ga ne bi spremljal med gradnjo.

Pri nas se veliko projektov po izbrani rešitvi nikoli ne uresniči, zato smo do takih novosti nekoliko zadržani. Verjamete, da bo Capo Grande zgrajen?

Pri tem imam kar srečno roko. Uresničijo se vse moje nore zamisli. Skoraj vse. Tudi zato, ker niso pretirano drage in jih je mogoče izvesti. Vem, kako se jih naredi, znam jih konstruirati. Za uresničitev vsakega projekta potrebujemo pomoč vseh. Še najbolj genialni projekti se lahko uresničijo samo s pomočjo vseh. Tudi s pomočjo birokracije. O birokraciji vsi govorijo grdo. A je kot nož: lahko reže kruh, lahko pa ubije človeka.

Iz kakšnih materialov bo stolp zgrajen?

Iz jekla in stekla. Iz jekla zato, ker ga je mogoče izdelati v nekaj mesecih, torej sorazmerno hitro. Omogoča najhitrejšo gradnjo. Seveda mora biti predhodno zaščiteno pred rjo, vplivi vetra in okolja. Je elegantno gradivo, elastično, fleksibilno. Celotno razstavišče v Milanu in letališče v Shenzhenu, vse moje kongresne palače, hoteli ... so iz jekla. Manj bi stalo, če bi ga zgradili hkrati v eni potezi (in ne v dveh).

Zakaj ste zasnovali poševni stolp?
Priklanja se zalivu in drugim. To pomeni spoštovanje in gostoljubje Kopra in Slovencev do drugih ­narodov in drugih krajev na svetu.