Dela Luke Savića stremijo k ponovnemu premisleku zgodovine humanizma.
Galerija
Delo <em>Letatlin in revolucija</em><em> </em>je pomanjšana in na hrbet obrnjena replika <em>Letatlina</em> ruskega konstruktivista ­Vladimirja Talina. FOTO: osebni arhiv
V nadaljevanju preberite:
- Dela Luke Savića (1990) s konceptualnimi umetniškimi praksami stremijo k ponovnemu premisleku zgodovine humanizma.
- »Ideja, da je specializacija v določenem mediju umetnikova moč, je zastarela; v grobem bi lahko rekel, da se je s prihodom konceptualnih umetniških praks zgodil obrat, ki ga lahko primerjamo z epistemološkimi rezi v zgodovini filozofije. Danes večina sodobnih umetnikov uporablja metodo, ki na podlagi ideje išče najprimernejše medije, a nekateri kljub temu verjamejo, da se mora umetnost vrniti na 'staro' pot, ki bo s pomočjo tehničnega znanja ponovno pridobila ugled. Menim, da tovrstne poti nazaj več ni,« meni Savić.
- Med svoje najvidnejše projekte uvršča tudi delo Letatlin in revolucija, pomanjšano in na hrbet obrnjeno repliko Letatlina ruskega konstruktivista Vladimirja Talina, ki jo je pri 25 letih predstavil na 31. grafičnem bienalu v Ljubljani. »V Moderni galeriji je ležal na tleh in poskušal vzleteti, vendar ob vsakem poskusu trčil na tla.«
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji