Sprejeta pobuda za financiranje skupne razstave v Bloku 17 v Auschwitzu

Vlada je na današnji seji sprejela pobudo za sklenitev sporazuma o financiranju ponovne vzpostavitve skupne stalne razstave v Bloku 17 Državnega muzeja Auschwitz-Birkenau. Za podpis sporazuma so pooblastili ministra za kulturo Vaska Simonitija, so zapisali v sporočilu za javnost. 

S sklenitvijo sporazuma o financiranju ponovne vzpostavitve skupne stalne razstave v Bloku 17 Državnega muzeja Auschwitz-Birkenau bodo določili obveznosti v povezavi z obnovo in ohranjanjem skupnih prostorov Bloka 17, stroške postavitve razstave, vzdrževanja in drugimi finančnimi izdatki. 

Žrtve Auschwitza si niso zaslužile pozabe

Razstava, za javnost zaprta od razpada Jugoslavije, je bila postavljena do leta 2009, nato so jo podrli. Države naslednice nekdanje Jugoslavije se vse do zdaj niso mogle dogovoriti, kako bo nova razstava financirana in kako se bodo krili stroški obnove paviljona, ki ga je v celoti financirala Avstrija – ta ima svojo razstavo postavljeno v spodnjem nadstropju. 

Osrednji namen sklenitve sporazuma o financiranju ponovne vzpostavitve skupne stalne razstave v Bloku 17 Državnega muzeja Auschwitz-Birkenau je vzpostavitev pogojev za nadaljevanje projekta obnove Bloka 17, nadaljevanje priprave skupne razstave med Slovenijo, Hrvaško, Srbijo, Severno Makedonijo, Črno goro, Bosno in Hercegovino, državami naslednicami nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije, in opredelitev finančnih obveznosti na podlagi dogovorjenega ključa, so zapisali na vladi.

Muzej revolucije Jugoslavije (Muzej zgodovine Jugoslavije, Beograd) je v koncentracijskem taborišču Auschwitz-Birkenau leta 1963 prvič postavil stalno razstavo o trpljenju jugoslovanskih taboriščnikov. Razstavni prostor je poznan kot »Jugoslovanski paviljon« in je zasedel prvo nadstropje bloka 17 v Auschwitzu I.

Spodnji del iste stavbe zaseda stalna razstava Republike Avstrije, ki je bila postavljena leta 1976 in so jo podrli leta 2014. Novo razstavo so odprli oktobra lani. Razstava z naslovom Umaknjeni daleč. Avstrija in Auschwitz postavlja v novo perspektivo tako odgovorne za holokavst kot vse tiste, ki so jih pri tem (tiho) podpirali.

Razstava, za javnost zaprta od razpada Jugoslavije, je bila postavljena do leta 2009, nato so jo podrli. FOTO: Kacper Pempel/Reuters

Prvo srečanje že leta 2011

Saga z novo razstavo naslednic nekdanje skupne države se vleče že desetletje, medtem pa so preminuli mnogi, ki so preživeli holokavst. Kljub številnim pobudam, da bi se države naslednice dogovorile o postavitvi nove razstave, ki bi ustrezala zgodovinskim dejstvom, in se osredotočile predvsem na zgodbe umrlih v taborišču in preživelih, se je zapletlo že na začetku. Leta so tekla, okvirni scenarij je bil sestavljen, a na političnem parketu je bil Auschwitz potisnjen na stran. 

Ministrstvo za kulturo Republike Srbije je že 29. junija leta 2011 sklicalo prvo srečanje vseh republik nekdanje SFRJ o statusu nekdanjega jugoslovanskega paviljona v Spominskem muzeju Auschwitz-Birkenau. Udeleženci so potrdili pripravljenost, da se razstavni prostor v bloku 17 ne deli, temveč se ponovno oblikuje skupna (ne skupinska) razstava o usodi jugoslovanskih taboriščnikov v kompleksu muzeja.