V nadaljevanju preberite:

Galerijo Loškega muzeja zaseda razstava Umetnosti 19. stoletja na Loškem, mozaik izbranih etap tedanje vizualne umetnosti, kakršnega je mogoče z današnjega zornega kota vzpostaviti z deli iz tamkajšnje zbirke in nekaterih ljubljanskih nacionalk.

Z manjšim izborom del je predstavljen domet prvokategornikov slikarskega realizma, ki so izšli iz škofjeloške regije – Ivana Franketa, Janeza in Jurija Šubica ter Antona Ažbeta –, ob teh izbor opozarja tudi na večinoma pozabljena imena lokalne umetnostne preteklosti, na izdelke podobarskih delavnic in predmete iz domene ljudske umetnosti. Dobrodošlo izpostavljen je fenomen Strahlove zbirke.

Loški muzej ima sedež na srednjeveškem Loškem gradu, ki je prav ob koncu 19. stoletja izgubil stoletja staro podobo in pridobil tisto, ki jo kaže še danes. Leta 1890 so ga kupile škofjeloške uršulinke in ga do leta 1908 temeljito prezidale.

Grad je izgubil glavni stolp, dolga stoletja osrednjo vertikalo loške mestne vedute, in zahodni del obzidja, nune pa so bile z dekliško šolo in internatom njegove gospodarice še globoko v 20. stoletje, do izbruha druge svetovne vojne, ko so grad zasedli Nemci.

Tudi najnovejše razstavno obujanje umetnostne in širše preteklosti iz 19. stoletja prinaša ekskluzivno ženski pogled na dogajanje v mestu pod gradom in širše. Projekt je podpisalo pet kustosinj: Anja Zver kot voditeljica, Mojca Šifrer Bulovec, Sara Šifrar Krajnik, Simona Žvanut in Biljana Ristić. V kolektivu Loškega muzeja je moških bolj za vzorec.