Prostori zavetja, prostori svobode

Razstava Umetnikov atelje, ki črpa iz fotografskih arhivov španskega zavoda za kulturno dediščino, nas v petih sklopih popelje od dediščine 19. stolet­ja do razmer med špansko državljansko vojno in desetletjem pozneje. V Narodni galeriji je na ogled do 29. novembra.

José Llaneces med delom v svojem ateljeju, ok. 1915 FOTO: neznani avtor/arhiv Ruiza Vernaccija

Postavitev, ki je nastala v sodelovanju Narodne galerije z španskim veleposlaništvom v Sloveniji (avtorja razstave sta Isabel Argerich Fernández in Óscar Muñoz Sánchez, avtorica slovenskega dela razstave pa Katra Meke), umetniško ozadje 19. stoletja predstavlja s historičnimi in krajinskimi slikarji, kot sta Moreno Carbonero in Beruete. V drugem sklopu najdemo nabor umetnikov, ki so našli navdih v folklori, običajih, oblačilih in tradicijah španskih pokrajin, v tretjem sklopu pa mojstre portretiranja.

Sledijo fotografije umetnikov, pri katerih opazimo bolj sodoben, sproščen slog, ki ponekod prehaja celo v avantgardo, španski del razstave pa sklepa skupina fotografij, posnetih med državljansko vojno in v desetletju zatem, ki daje vpogled v ustvarjanje propagandne umetnosti in vrnitev v povojni vsakdan. Umetnike in njihova dela v ateljejih so ujeli v objektiv priznani španski mojstri umetniške fotografije, Mariano in Vicente Moreno, Ruiz Vernacci, polentinski grof Aurelio de Colmenares y Orgaz, Cabré, Wunderlich in Pando, njihova dela dajejo tudi vpogled v bogastvo španskih umetnostnih smeri v prvi polovici 20. stoletja.

Demitizacija pogleda na delavski razred

Kobilca s cigareto pri slikanju moškega portreta, ok. 1912 FOTO: arhiv Narodne galerije

Arhiv slovenskih kulturnikov

Razstavo Umetnikov atelje dopolnjuje izbor fotografij umetnikov, ki so v istem obdobju delovali pri nas. V Narodni galeriji so zapisali, da ima fotografija na Slovenskem dolgo tradicijo in je ažurno sledila Daguerrovemu izumu iz leta 1839; v petdesetih letih 19. stoletja so v Ljubljani »že delovali prvi profesionalni fotografski ateljeji, amaterska fotografija je sledila v osemdesetih letih 19. stoletja.

Fran Vesel, avtor večjega dela razstavljenih fotografij, je leta 1911 ustanovil Klub slovenskih amater-fotografov. Ustvaril si je lasten arhiv slovenskih kulturnikov. Fotografija je v tem času postala nujen pripomoček umet­nikov kot nadomestek za skico. Poleg Vesela so med drugimi imeli svoj fotoaparat Ivana Kobilca, Matija Jama, Rihard Jakopič in Matej Sternen.«

Ob tem je treba omeniti, da so predstavniki slovenske moderne velikokrat gostovali v prostorih svojih podpornikov, saj so si le redki doma lahko uredili izključno ustvarjanju namenjen prostor; razstava zato napeljuje tudi k razmisleku o vlogi umetnika v današnji družbi.