Poslovil se je Sergej Kapus

V 73. letu starosti je preminil slikar, pesnik, umetnostni zgodovinar in likovni teoretik Sergej Kapus (roj. 1950), prejemnik nagrade Ivane Kobilce in Jakopičeve nagrade za življenjsko delo. Utemeljitev prve je poudarila konsistentnost slikarskega opusa, ki ga je ustvarjal vse od 70. let prejšnjega stoletja; zanimive podobe, ki so zastavile relevantna vprašanja o statusu slikarstva v postdigitalni dobi in njegove teoretske tekste, ter ga proslavila kot misleca in teoretika, čigar delo je bistveno zaznamovalo slovensko umetnost zadnjih štirih desetletij.

Ob Jakopičevi nagradi je bilo med drugim izpostavljeno, da je že leta 1973 postavil svoje temeljno načelo, idejo problematizacije vidnega, raziskave njegovih izmuzljivih odnosov pa pozneje njegove slike uvrščajo v diskurz o postmedijskem slikarstvu.

Časovna zanka na slikah Sergeja Kapusa (desno) ob Delavcih Uroša Potočnika na Trienalu sodobnih umetnosti U3. FOTO: arhiv MG

Kapus je diplomiral na oddelku za umetnostno zgodovino in sociologijo ljubljanske filozofske fakultete. Razstavljati je začel leta 1975. Že med študijem se je ukvarjal z likovno teorijo, naravo vizualnosti in likovno prakso. Leta 1991 je v ljubljanski Moderni galeriji organiziral razstavo Podoba in snov, leta 1998 je Moderna galerija izdala njegovo monografijo o slikarju Jožefu Petkovšku. Leto zatem je v Narodni galeriji pripravil razstavo Jožef Petkovšek – Podvojene slike.

Leta 2000 mu je Univerza v Ljubljani dodelila priznanje umetniških del in ga nato habilitirala za docenta za slikarstvo. Leta 2002 je imel v Moderni galeriji veliko retrospektivno razstavo. Leta 2019 je v njeni založbi izdal knjigo Futur antérieur. V obdobju 1992–2005 je predaval o moderni umetnosti na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, od leta 2005 pa na oddelku za slikarstvo na ALUO. Bil je član Društva likovnih umetnikov Ljubljana, Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov in mednarodnega združenja likovnih kritikov AICA. Kot so v sporočilu za javnost zapisali pri ZDSLU, »za seboj pušča neizbrisno globoko praznino, prav tako pa tudi pečat in sledi svojega bogatega ustvarjanja«.