V maloštevilnem opusu Jana Vermeerja (1632–75), enega najpomembnejših slikarjev evropskega baroka, je vsaka novica, ki razširi poznavanje njegovega ustvarjanja, dobrodošla, tokratna pa še posebej. Nanaša se namreč na lepo stvar, ljubezen.

V Gemäldegalerie v nemškem Dresdnu hranijo eno izmed znanih del tega nizozemskega mojstra, Dekle, ki bere pismo ob odprtem oknu. Slika, ena izmed le nekaj več kot 30 ohranjenih Vermeerjevih, je z intimno kompozicijo z mladenko ob branju pisma v osami, prežeti z značilno svetlobo, že dolgo vpisana v zavest ljubiteljev evropske slikarske klasike. A bo kmalu, predvidoma že čez leto, zelo drugače.
 

Dekle ne bo več samo

Mladenka, za katero so že v preteklosti domnevali, da ji je slikar v roke potisnil pismo z ljubezensko vsebino, kmalu ne bo več sama. Pridružil se ji bo Kupid, kompozicija, trdno zasidrana v umetnostni zgodovini, pa se bo korenito spremenila. Enako ikonografija mojstrovine. Prisotnost Kupida bo simbolno potrjevala, da je pismo v mladenkinih rokah res ljubezensko.


 

Preslikava vsaj sedem desetletij mlajša od izvirne

Da se pod naslikano steno izza mladenke nahaja podoba Kupida, je bilo zaradi raziskav z rentgenom znano že od leta 1979, šele nedavno pa so z novo tehnologijo ugotovili, da Kupida ni preslikal sam Vermeer, pač pa se je to zgodilo dolgo po njegovi smrti. Preslikava je vsaj sedem desetletij mlajša od izvirne, so ugotovili.

Tako so se v dresdenskem muzeju odločili, da podobi z restavriranjem vrnejo izvirni izgled. Poseg restavratorjev je nekje na pol poti, a že izrazito napoveduje, da se bo kompozicija vsem znane mojstrovine zelo spremenila. Slika je od srede tudi javno na ogled, v delavnice restavratorjev pa se bo vrnila 16. junija.