Moderna umetnost, starodavne plače!

Zaposleni v newyorškem muzeju MoMA v času njegove ambiciozne širitve, podprte s proračunom 400 milijonov dolarjev, od maja delajo brez kolektivne pogodbe. Nezadovoljstvo s pogoji nove, ki jim jo ponujajo delodajalci, so izrazili s sindikalnim protestom. Skrbijo jih plače in zdravstvena oskrba.

Ko obiskovalec prestopi portal newyorškega muzeja MoMA, pričakuje ogled mojstrovin iz tamkajšnjih zbirk in razstav, med katerimi je trenutno osrednja odlično sprejeta K betonski utopiji: arhitektura v Jugoslaviji, 1948–1980. Ne nadeja se protestnikov s transparenti »Mi smo MoMA«, tudi vzklikov »Moderna umetnost, starodavne plače« ne.

A so bili včerajšnji obiskovalci muzeja deležni natanko tega. Po poročanju tiskanih medijev je vhodno dvorano za kako uro zasedlo približno 200 članov sindikata Local 2110, ki so dan pred napovedanim vnovičnim soočenjem z delodajalcem, katerega tema je nova kolektivna pogodba, med drugim prepevali sindikalno himno Solidarity Forever (Vselej solidarnost) Ralpha Chaplina iz leta 1915. Alternativno himno s priložnostno spremenjenim besedilom. Prepevali so, da so oni tisti, ki skrbijo za muzejske izdelke, prodajajo vstopnice in opravljajo neplačane nadure.
 

Grožnja s stavko

Sindikat, ki zastopa tehnike, uradnike in različne druge profesionalce, tudi »bele ovratnike«, kustose in knjižničarje, je v pogajanja o novi kolektivni pogodbi vpet od aprila, ko je bilo do konca prejšnje še mesec dni. Zdaj so zaposleni brez pogodbe, najbolj jih skrbita ohranitev postopnega dvigovanja plač in izboljšanje skrbi za zdravje, kar nasprotna stran zavrača.

Delodajalcem očitajo poskus odprave ugodnosti v času širitve muzeja, ki naj bi bila končana prihodnje leto, med drugimi ključnimi očitki sindikata sta izostanek zagotovila o dolgoročnejši zaposlitvi za mlade zaposlene – denimo za asistente kustosov, ki jih zdaj najemajo le za štiri leta – in to, da si želijo v muzeju najemanje začasnih delavcev raztegniti na leto dni, medtem ko sindikalna pravila dovoljujejo le polovico tega časa.

Če jim v muzeju, ki ga kot direktor že dolgo vodi Glenn D. Lowry, ne bodo prisluhnili, bodo šli na ulice. Leta 2000 so stavkali kar 134 dni, letos so pred muzejem protestirali maja, ob elitni vsakoletni gala zabavi z družbeno smetano na vrtu muzeja.