V nadaljevanju preberite:

Mednarodni grafični likovni center bo do aprila v znamenju ­Victorja Vasarelyja, madžarsko-francoskega pionirja oparta in avtorja široko znanih, formalno­ izčiščenih abstraktnih likov, ki gledalčevo oko zapeljejo v igro optičnih iluzij.

Četudi tovrstni izdelki dobro polovico stoletja po nastanku radi asociirajo na grafično oblikovanje ali domet spletnih generatorjev podob z umetno inteligenco, ta trend povojnega slikarskega modernizma ni izgubil aktualnosti. Videti več kot 70 Vasarelyjevih del v Ljubljani, kjer je bil že v času zenita oparta nagrajevan na grafičnih bienalih, je redka poslastica.

Victor Vasarely (1906–1997) ostaja čaščeno ime modernizma, njegov opus še vedno reaktualizirajo retrospektive. V zadnjem času, denimo, v Centru Pompidou v Parizu ter muzejih Städel v Frankfurtu in Thyssen-Bornemisza v Madridu. Zgolj trenutno je, sodeč po splet­ni strani mutualart.com, po svetu dostopnih več kot deset razstav, samostojnih ali študijskih, skupinskih, na katerih so tudi Vasarelyjeva dela. Na seznamu je tudi razstava v MGLC, za katero so dela posodili v Vasarelyjevem muzeju v Budimpešti in Muzeju Janusa Pannoniusa v Vasarelyjevem rojstnem Pécsu.