Klimtovi Rožni grmi po 83 letih v rokah zakonitih dedičev

Francija bo dedičem judovske družine, ki so ji nacisti med drugo svetovno vojno ukradli sliko slikarja Gustava Klimta, dragoceno umetnino zdaj vrnila. Francoska ministrica za kulturo Roselyne Bachelot je povedala, da je vrnitev dela njegovim zakonitim lastnikom priznanje zločinov, ki so jih pretrpeli. Po njenih besedah je slika tudi priča o številnih uničenih življenjih v časih nacizma, poroča BBC. Francija je svojo edino Klimtovo sliko kupila leta 1980, ne da bi se zavedela njene temne preteklosti. 

Lastnica slike Rosiers sous les Arbres (Rožni grmi pod drevesi) je bila Nora Stiasny, članica znane judovske družine. Klimtovo delo je podedovala od strica, industrialca in zbiratelja umetnin Viktorja Zuckerkandla. Noro Stiasny so nacisti leta 1938 prisilili, da jo proda po smešno nizki ceni. Štiri leta kasneje so jo deportirali v koncentracijsko taborišče v tedanjo okupirano Poljsko, kjer je še istega leta umrla. 

Trgovec z umetninami je imel Klimtovo mojstrovino v svoji lasti vse do svoje smrti v šestdesetih letih, nato jo je francoska država kupila za svoj Musée d'Orsay, narodni muzej Francije, ki stoji v središču Pariza. »Vemo, da gre za delo, ki je bilo avgusta leta 1938 nasilno odtujeno v Avstriji,« je po poročanju BBC povedala ministrica Roselyne Bachelot. »Odločitev, ki smo jo morali sprejeti, je bila seveda težka. Iz nacionalne zbirke namreč jemljemo mojstrovino, edino Klimtovo delo, ki ga imamo v lasti. A to smo morali storiti. Triinosemdeset let po tem, ko je bila Nora Stiasny prisiljena v prodajo, je to edino pravično, kar lahko naredimo.«

Do slike bodo zdaj upravičeni potomci sestre Nore Stiasny. Francoska vlada bo še pred tem morala sprejeti zakon, s katerim bodo omogočili, da se slika iz nacionalne zbirke vrne družini. Eno od slik Gustava Klimta so leta 2017 prodali na dražbi v Londonu za skoraj 48 milijonov funtov. Klimt je bil avstrijski slikar in ilustrator, ki velja za vodilnega predstavnika dunajske secesije. Je avtor številnih simbolističnih stenskih slikarij, portretov in krajin.

Nacisti grmadili slike za svoje zasebne zbirke

V zadnjih letih so posamezne države zakonitim dedičem vrnile že nekaj umetniških del, ki so jih med drugo svetovno vojno za svoje lastne umetniške zbirke ukradli nacisti. Pri tem je prednjačil predvsem Hermann Göring, drugi človek Tretjega rajha. Po nekaterih podatkih je imel v svoji zbirki več kot 1370 slik, 250 kipov in skoraj 170 tapiserij, vse si je prisvojil tako, da jih je zaplenil judovskim družinam. Umetniška dela je nato razstavil v sobanah in salonih v svoji znameniti rezidenci Carinhall. Göring je oboževal predvsem nemške slikarje, a si je dal v palačo na skrivaj prenesti tudi dela Vincenta van Gogha, Paula Cézanna in Augusta Renoirja. 

Pred desetletjem je dobila Poljska nazaj sliko impresionista Aleksandra Gierymskega, ki so jo iz Narodnega muzeja v Varšavi odtujili nacisti. Slika je pred tem šest desetletij veljala za pogrešano. Olje na platnu je naslikal pomembni poljski slikar 19. stoletja, impresionist Aleksander Gierymski. Upodobil je prizor iz obdobja pred drugo svetovno vojno, ko je v Varšavi živelo veliko število Judov. Slika prikazuje starejšo Judinjo, ki prodaja pomaranče na varšavski ulici.

Še pred tem so vrnili dedičem žrtev holokavsta Jacoba in Rose Oppenheimer tri slike italijanskih mojstrov iz 16. stoletja. Visele so v kalifornijskem gradu Hearst. Ameriški založnik William Hearst je leta 1935 kupil umetnine na dražbi in jih razstavil v svoji graščini v San Simeonu na kalifornijski obali. Za svoje razkošno domovanje je multimilijonar starine in umetnine nabiral po vsej Evropi. Kot je trdil kasneje, ni vedel za krvavo zgodovino ukradenih umetnin.

Družina Oppenheimer in drugi judovski trgovci so bili v 30. letih 20. stoletja, ko je bil nacizem v vzponu, primorani prodajati svoje premoženje. Mnogi so pred Hitlerjevo roko zbežali v druge evropske države, nekateri pa čez lužo. Oppenheimerji so zbežali v Francijo, vendar so pozneje umrli v holokavstu.