Preselitev 22 mumij v novo domovanje prava paša za oči

V Egiptu se je zgodil pravi spektakel, paša za oči. Odvila se je namreč zgodovinska povorka, ki je na ulice najbrž privabila kup radovednežev. V Narodni muzej v Kairo so prepeljali 22 mumij – 18 kraljev in štiri kraljice. V novo počivališče so prispele iz egiptovskega zgodovinskega muzeja. Parada je trajala okrog 40 minut, pot je bila sicer dolga le približno pet kilometrov.

Varnostni ukrepi so bili močno poostreni, saj gre za predmete neprecenljive vrednosti. Mumije so preselili v nov Narodni muzej egiptovske civilizacije. Povorko so poimenovali Faraonova zlata parada. Mimo publike so se »sprehodile« po vrstnem redu, in sicer tako, kot so kralji in kraljice vladali Egiptu. Od vladarja 17. dinastije (Seqenenre Tao II.) do Ramzesa IX., ki je vlada v 12. stoletju pred našim štetjem. Ena največjih znamenitosti je bil Ramzes II., najslavnejši faraon Novega kraljestva, ki je vladal 67 let in se zapisal v zgodovino zaradi podpisa prve znane mirovne pogodbe. 

V slavnostni povorki je tudi slovita kraljica Hačepsut oziroma »prva v vrsti plemenitih gospa«, ki je postala faraonka, čeprav so do tedaj vladali zgolj moški. Vsaka od mumij je bila prepeljana v okrašenem vozilu, opremljenem s posebnimi blažilniki, da se mumije med prevozom ne bi poškodovale. Vozila so spremljale replike konjskih vpreg ter pevski zbor.

Mumije se ne selijo prvič

Mumije so za potrebe prevoza spravili v posebne škatle, napolnjene z dušikom, da bi jih tako zaščitili pred zunanjimi vplivi. Celotno pot so preuredili oziroma zaprli, da bi prevoz potekal kar se da nemoteno. »Na ministrstvu za turizem in starine smo se potrudili po najboljših močeh, da bodo mumije stabilizirane, konzervirane in zapakirane v nadzorovanem okolju,« je po poročanju BBC povedala profesorica egiptologije na ameriški univerzi v Kairu Salima Ikram. 

Mumije so odkrili v letih od 1881 do 1898 v ruševinah v starodavni egiptovski prestolnici Tebe, današnjem Luksorju. »Že prej so jih precej selili, še posebej v Tebah. Da bi jih obvarovali, so jih namreč premikali v druge grobnice,« je še dodala Salima Ikram. Večino ostankov starih vladarjev so iz Luksorja v Kairo prepeljali s čolni po Nilu, nekaj tudi z vlakom. 

Pred selitvijo so bile mumije na ogled v egiptovskem muzeju, kjer so jih obiskovali turisti z vsega sveta. Egiptovske oblasti upajo, da bo novi muzej, v celoti naj bi ga odprli še v tem mesecu, privabil obiskovalce od blizu in daleč in tako pomagal oživiti turizem, izjemno prizadet zaradi pandemije koronavirusa. Prav turizem pa je glavna egiptovska panoga. Današnji premik mumij so prek spleta lahko opazovali po vsem svetu. 

Kraljeva dvorana mumij

Mumije so po novem nastanjene v kraljevi dvorani mumij, širši javnosti pa na ogled od 18. aprila dalje. Dvorana je zasnovana tako, da bodo imeli obiskovalci občutek, kot da bivajo v Dolini kraljev v Luksorju. Prihodnje leto načrtujejo še odprtje novega muzeja blizu Velikih piramid v Gizi, v katerem bo na ogled slavna zbirka Tutankamona.

Čeprav na odprtje, pa tudi na današnji mimohod, večina sveta gleda kot na zabavni dogodek, so egiptovske mumije v preteklosti povezovali z vraževerjem in zlemi slutnjami. »Smrt bo hitro prišla na krilih za vse, ki zmotijo kraljev mir,« se je glasilo opozorilo na grobnici kralja Tuta, ki jo je leta 1922 odkril Britanec Howard Carter. 



V zadnjem času so Egipt v resnici prizadele hude nesreče. Prejšnji teden je v nesreči vlaka v Sohagu umrlo več deset ljudi, najmanj 18 pa v porušeni stavbi v Kairu. Medtem ko so se pripravljali na prevoz mumij, je sueški prekop za teden dni zaprla tovorna ladja Ever Given. Nekateri so zato že namignili, da je za vse omenjeno morda krivo tako imenovano prekletstvo faraonov. 

Že dolgo tečejo razprave o tem, kako etično ravnati z mumijami. Mnogi muslimanski učenjaki opozarjajo, da je treba z mrtvimi ravnati spoštljivo in dostojanstveno ter jih ne razstavljati, kot bi bili navadni predmeti brez kakršne koli vrednosti. Leta 1980 je egiptovski predsednik Anwar Sadat ukazal, da se prepoved ogled mumij, ker se jih z razstavljanjem skruni.  Želel je, da bi jih pokopali in jim s tem zagotovili večni mir, vendar so njegove želje naletele na gluha ušesa.