Cirkus v Vodnem stolpu

Fotogalerija Stolp v Mariboru predstavlja dela slovenskega fotografa Jožeta Suhadolnika. Na razstavi Cirkus, ki jo bodo odprli danes in bo na ogled do 25. junija, so na ogled utrinki iz evropskih cirkusov. Suhadolnikove fotografije so ene zadnjih, ki prikazujejo nastopajoče živali.

Ujet in ovekovečen blišč cirkusa

Kot ob razstavi piše kustosinja, umetnostna zgodovinarka Sara Nuša Golob Grabner, »je cirkus izjemna oblika svobode, kjer je cenjeno to, kar naš vsakdan pogosto zavrne: ekstravagantno, tvegano, groteskno. Cirkus ni le oblika nastopanja, je svojstvena umetnost in neomejen način odkrivanja podplasti družbe. Kljub bleščeči zunanjosti pa ta skriva kruto realnost razkazovanja tako imenovanih čudakov in mučenja živali zavoljo izvajanja trikov, je zapisala.

Fotograf je v analogni, črno-beli tehniki zabeležil prav to, od česar se je pogled ponavadi odvračal. »Njegove fotografije so ene zadnjih, ki prikazujejo nastopajoče živali. Pol leta po zaključku njegove serije je Evropska unija prepovedala nastope živali v cirkusih in fotografije Jožeta Suhadolnika so pronicljiv pogled skozi blišč, glasbo in veselje cirkusa. Opazujemo klovne, ko postanejo osamljeni ljudje na poti iz šotora, utrujene kuharje, prazne poglede nastopajočih, izpostavljene nastopajoče živali z jasno vidnimi rebri. Fotografov pogled se neizprosno usmeri naravnost skozi ves šum, ki želi zakriti zloveščo plat videnega. Prikaže vse, kar smo se odločili spregledati, ko smo se kdaj v preteklosti neozirajoč se na moralo odpravili na ogled sveta, ki je tako drugačen od našega, da lahko naše odločitve racionaliziramo kot ločene od standardov vsakodnevnega obstoja,« je še zapisala kustosinja.

Slovita lastnica cirkusa Moira Orfei FOTO: Jože Suhadolnik

Analogne fotografije so do potankosti osredotočene na prikaz samo in izključno temeljne resničnosti predstave in njenega ozadja. »Izzivajo našo percepcijo lepote, estetike in zabave. Opominjajo, da ima vse svoje gradnike, ki ne ustrezajo nujno zgrajeni celoti, a vedno komunicirajo o njeni iskrenosti. Serija je pretresljiva, a vseeno se počutimo, kot da smo vse videno že vedeli, nekdo nam je moral le na pravi način odstreti vhod v šotor,« je še dodala.

Jože Suhadolnik je v svojih zgodnjih letih fotografiral za takratno jugoslovansko tiskovno agencijo Tanjug in revijo Mladina. Kot fotoreporter je v začetku 90. let prejšnjega stoletja delal za časopis Dnevnik in revijo Mladina. Leta 1993 pa je soustanovil fotoagencijo Bobo, hkrati pa sodeloval z agencijami Reuters, Associated Press in EPA. Na prehodu v 21. stoletje je nekaj let delal kot fotograf za Delo revije. Danes je zaposlen kot fotoreporter za časopis Delo.