V nadaljevanju preberite:

Trije mrtvi pripadniki proletarskih akcijskih čet, dve žrtvi med gledalci, trije mrtvi voditelji nacionalistov ter dvajset hudo ali laže ranjenih. Takšna je bila bilanca krvavega spopada med orjunaši, pripadniki Organizacije jugoslovanskih nacionalistov, in delavstvom. Zgodil se je na prvi junijski dan pred sto leti. Devetindvajset let po njem, leta 1953, so v Trbovljah 1. junij razglasili za občinski praznik, po pol stoletja so mu postavili spomenik, zdaj, po sto letih, pa bodo »proletarce, brez katerih Trbovelj ni«, ovekovečili na občasni razstavi v Zasavskem muzeju. Trbovlje so nekdaj veljale za zibelko delavstva in uporništva, a v sto letih je ta podoba v zgodovinskem spominu zbledela.