Žižek o Petersonu: Ne boste verjeli, z njim se je mogoče normalno pogovarjati

Slavoj Žižek je neutruden. Deset dni po težko pričakovani debati s kanadskim psihologom in zvezdnikom youtuba Jordanom­ ­Petersonom, za katero so v Sonyjevem centru v Torontu razprodali vse sedeže, je slovenski filozof v soboto napolnil Hrvaško narodno gledališče v Zagrebu.

V okviru filozofskega teatra je imel predavanje Pod nebesi je nered ... situacija je izvrstna po izreku Mao Zedonga. Vstopnice za dogodek so prodali v nekaj dnevih, zaradi velikega zanimanja so v gledališču postavili na oder dodatne sedeže, kot že pred tem, ko je Žižek gostoval v zagrebškem gledališču. Občinstvo je bilo mednarodno, zato je Žižek najprej govoril v angleščini, proti koncu pa v hrvaščini. Filozof je to pokomentiral v hudomušnem slogu: »Nisem si jaz zamislil, da bom govoril v angleščini, to so ukazali imperialistični agenti.«

Žižkov minimalni ponos

Debato med Žižkom in Petersonom mediji še vedno analizirajo in tudi v Zagrebu se ji filozof ni mogel izogniti. Glede na vprašanja občinstva so bili mnogi razočarani nad Žižkovo spravljivostjo s Petersonom. Na te očitke je odvrnil, da ni bil njegov namen v debati streti sogovornika, ampak omajati stališča Petersonovih privržencev, in dodal, da mu je to po njegovem mnenju v precejšnji meri uspelo. Zakaj je sploh privolil v to debato, ki jo je spodbudil Peterson? »Naj bom povsem jasen: od te debate ne bom imel finančnega profita, ker sem bedak. Nisem se hotel pogajati, dobil bom samo nekaj tisoč kanadskih dolarjev, s čimer sem si plačal pot in hotel. Zakaj sem potemtakem sprejel? To je bil, naj tako rečem, nedogodek. Tam se ni čisto nič zgodilo. Zakaj sem torej šel? Ker imam minimalni ponos,« je dejal Žižek in dodal, da se je moral odzvati na Petersonova nenehna vabila in kopico e-pošte, po kateri so ga spraševali, ali se boji soočenja s Petersonom.

»Drugi razlog, ki se mi zdi prav tako pomemben, je, da sem hotel vnesti dvome med Petersonovo občinstvo. Zato sem bil navidezno spravljiv, moja poanta je bila, da on ponareja celotno polje. Na primer tisto, kar pravi o svojem znamenitem jastogu. Hotel sem samo dokazati, da on govori o psevdoproblemih, da jaz vse to lahko sprejmem in da to sploh niso problemi. Govori o krščanstvu, vendar je precej vulgaren biološki determinist.« Po debati pred občinstvom v Sonyjevem centru sta se še pogovarjala in Žižek je o tem povedal: »Ne boste verjeli, z njim se je mogoče normalno pogovarjati. Smejala sva se, ker sva nekaj izpustila, kar se mi zdi čudovito. Jaz nisem prebral niti ene njegove vrstice, on pa ne moje. On je samo dva dni pred tem, da bi se na hitro pripravil, prebral Komunistični manifest. Moj namen je bil samo vnesti zmedo med njegove privržence.« Žižek je pristavil, da s Petersonom ne namerava več debatirati, čeprav je on predlagal, da bi nadaljevala razprave v metropolah po svetu.

Antigona in Greta Thunberg

Žižek je predstavil tudi svojo gledališko predstavo Antigona, ki jo bodo v prihodnji sezoni uprizorili na odru Hrvaškega narodnega gledališča v Zagrebu. To je moderna priredba, v kateri Antigona postane etično-politično besedilo Brechtovih didaktičnih del, predstava pa se ukvarja z delovanjem Evrope in odpira pogled na ekonomsko in begunsko krizo, brexit, zaostrovanje režima na mejah ... Po Žižkovem prepričanju je današnja situacija nevarna, apokaliptična, nered je povsod: bližamo se ekološki katastrofi, obstaja digitalni nadzor nad ljudmi, ki se ga ne zavedamo ... Vendar je prav v kaosu priložnost za radikalno spremembo, meni Žižek.

Ko je govoril o tem, da je svet pred kataklizmo, predvsem zaradi okoljskih problemov, je švedsko najstnico, voditeljico okoljskih protestov Greto Thunberg, označil za moderno Antigono, osebo, ki bi lahko odvrnila svet od propada. Greta Thunberg pooseblja »toksično maskularnost«, ki pomeni neizražanje čustev in hitre odločitve, brezkompromisnost. »Taka je bila Antigona, drugačna od sestre Ismene, ki je bila feminilna, debatirala je in bila čustvena. Danes zaradi konformizma velikokrat zavračamo delovanje. Toda imamo tudi Antigono, o kateri poročajo mediji in ki je svetla točka. Veliko jo naredi njen avtizem, ki sam po sebi pomeni odsotnost debate in ostro odločitev. Medtem ko mi razpravljamo, zakaj smo v takem položaju, ona zavrača debato in se dosledno sklicuje na znanstvene ugotovitve. Takšna toksična moškost, utelešena v ženski, je karakterni tip, ki ga danes potrebujemo,« je rekel Žižek.

Neprizanesljiv do Jugoslavije

Slavoj Žižek je po predavanju odgovarjal na vprašanja moderatorja Srećka Horvata. Ta ga je spraševal tudi o njegovem pogledu na nekdanjo skupno državo Jugoslavijo. Žižek ni bil prizanesljiv. Dejal je, da se krvava vojna ni zgodila zaradi opustitve Titove poti, ampak zato, ker samoupravljanje ni nikoli delovalo tako, kot so ga predstavljali. Glavni uspeh Slobodana Miloševića je, da je birokratom pokazal nacionalizem in jih potisnil vanj, z njim so se pozneje identificirali. Dejal je, da je bil šokiran nad nasiljem, s katerim se je vse to končalo, in nad tem, koliko sovraštva je bilo potlačenega v vseh teh letih.

Na vprašanje moderatorja o dobrih stvareh v Jugoslaviji je Žižek dejal, da je hvaležen takratnemu režimu, v katerem je bil nekaj let brez dela in se je posvetil navezovanju stikov v tujini, brez katerih bi bil za vedno neznani profesor z ljubljanske univerze. Na pripombo moderatorja, da so bili v Jugoslaviji lepa arhitektura, odlični ­filmi in knjižnice v tovarni, je ­Žižek dejal, da je bila to lažna ­fasada. Ponazoril je s svojo izkušnjo – ko je med služenjem vojaškega roka delal v knjižnici, si je samo en vojak izposodil knjigo. Dodal je, da je bilo tako tudi v tovarnah. O lepi arhitekturi je pripomnil, da so v Moskvi še danes najlepše stavbe, ki so jih zgradili v času Stalina ali neposredno po njem. O filmih je rekel, da so tudi na Češkoslovaškem snemali odlične.