Zdaj imamo vsi svoj glas v javnosti, vsi smo avtoritete, žal pa nimamo dovolj znanja in občutka, da bi se skladno s tem tudi obnašali.
Galerija
»Potrebujemo čedalje višje dražljaje, prag, ko nas kaj še vznemiri, se stalno dviga, in to ni dobro,« je poudarila Vesna Mikolič. Foto Voranc Vogel
V nadaljevanju preberite:
»Nova komunikacijska revolucija nas je očitno presenetila. Šele zdaj se učimo bivati v omrežni družbi in sporazumevati po novih kanalih. Gre za globalni izziv demokratizacije javne besede in vsesplošnega dostopa do javnega prostora, očitno se ne zavedamo, kakšen preobrat je to. Vse se je spremenilo. Zdaj ne figurira več zgolj nekaj kultiviranih javnih govorcev ali medijev, ki bi komunikaciji dali ton in slog in po katerih bi se lahko zgledovali, vsak mora prevzeti odgovornost za svoje besede. Postajamo otopeli, to pomeni, da potrebujemo čedalje višje dražljaje, prag, ko nas kaj še vznemiri, se stalno dviga, in to ni dobro. Družba potrebuje zanimivo, razgibano, a hkrati trezno debato. Seveda so oscilacije nujne, včasih bi celo lahko kakšno zadevo še ostreje in odločneje argumentirali, na splošno pa se res ves čas vrtimo na visokih obratih in lahko tudi pregorimo,« je v intervjuju med drugim dejala Vesna Mikolič, doktorica jezikoslovja, univerzitetna profesorica, esejistka in publicistka, ki je nedavno izdala knjigo Izrazi moči slovenskega jezika.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji