Umrl je Josip Osti

V 77. letu starosti je v domačem Tomaju v soboto umrl Josip Osti, pesnik, pisatelj in prevajalec, vrhunski umetnik ter neprecenljiv povezovalec ljudi, jezikov in kultur, na svoji spletni strani poročajo Primorske novice.

Pesnik, pripovednik, esejist, literarni kritik, antologist in prevajalec Josip Osti se je rodil v Sarajevu, od leta 1990 pa je kot svobodni umetnik deloval v Sloveniji. Za svoj dom si je izbral Tomaj, kjer je živel tudi njegov najljubši pesnik Srečko Kosovel.

Osti je diplomiral na Filozofski fakulteti v Sarajevu. Bil je urednik študentskega lista Naši dani, urednik pri založbi Veselin Masleša, tajnik podružnice pisateljev Sarajeva in Društva pisateljev BiH, direktor mednarodne literarne prireditve Sarajevski dnevi poezije in urednik revije Books in Bosnia and Herzegovina ter predsednik Društva književnih prevajalcev BiH.
 

Širok opus

Njegov opus, ustvarjen v jeziku spominov, kot je poimenoval svojo bosanščino hrvaške provenience, in od leta 1995 v slovenščini, obsega več kot 20 pesniških zbirk, pet proznih in 14 knjig esejev in literarnokritiških tekstov. Uredil je deset antologij slovenske in bosansko-hercegovske poezije in proze ter prevedel okrog 90 knjig in 16 iger slovenskih avtorjev. Okrog 40 knjig je bilo prevedenih v druge jezike.

Odločitev za pisanje v slovenščini je Osti opredelil za svojo najbolj pogumno odločitev. Za prvo knjigo v slovenščini, Kraškega narcisa, je leta 1999 dobil Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko.

Med njegovimi pesniškimi zbirkami so Barbara in barbar, Sarajevska knjiga mrtvih, Salomonov pečat, Jutranjice, večernice, Tomajski vrt in druge. Za zbirko Vse ljubezni so nenavadne je leta 2006 prejel Jenkovo nagrado.
 

Nagrada Vilenica

Med nagradami in priznanji, ki jih je prejel za svoje literarno in prevajalsko delo, je tudi nagrada Vilenica, ki jo je na istoimenskem mednarodnem literarnem festivalu v organizaciji Društva slovenskih pisateljev dobil leta 1994.

Kot je ob novici o Ostijevi smrti zapisali pesnik in pisatelj Boris A. Novak, je Osti, potem ko se je uveljavil kot eden izmed osrednjih pesnikov Bosne in Hercegovine ter kvaliteten in plodovit prevajalec slovenske književnosti, v času jugoslovanskih vojn in obleganja Sarajeva našel svoj novi dom v Sloveniji ter začel pisati v slovenščini.

»Njegova sveža, globoko osebna in izrazno močna ljubezenska lirska je doživela izjemno priljubljenost, prozna dela, ki jih je objavljal v zadnjem obdobju svojega življenja, pa sodijo med najpomembnejše literarne dokumente prelomnih in tragičnih dogodkov zadnjih desetletij,« je navedel Novak.

Osti je bil po besedah pesniškega kolega vsestranski literarni ustvarjalec z izvirnim, avtentičnim ter zvrstno razvejenim in obsežnim opusom, ki je obogatil slovensko književnost ter jo s številnimi prevodi uveljavil v svetu. »Bil je pogumen človek in družbeno angažiran intelektualec. Zaradi kritičnih stališč je imel pogosto težave z oblastmi,« je še spomnil Boris A. Novak.