Pred Prešernovim dnevom, slovenskim kulturnim praznikom, je uredništvo za kulturo zbralo nekaj pogledov o svetlih plateh slovenske kulturne produkcije in razmerah v sektorju.

Igor Samobor. FOTO: Jože Suhadolnik

Igor Samobor, igralec

Igralcem, ki imamo srečo, da smo zaposleni v gledališču, se zdi položaj kar dober. Delamo na toplem, plačani smo, nismo ovirani ali cenzurirani. Tistim, ki nimajo te sreče, gre velikokrat za nepravičen boj za preživetje. Boj s preveč ­omejitvami, nujnimi prilagoditvami in včasih tudi samocenzurami. Za igralce je empatija eno od glavnih ustvarjalnih orodij. Zato je vsaka predstava velika vaja v empatiji. Za nas in za gledalce. Empatija zadnje čase izgublja bitko z nestrpnostjo, sovraštvom in vse večjo požrešnostjo. Gledališče je zato eden od redkih prostorov, v katere se lahko ­zatečemo in vemo, da si tam vsi želimo razumeti drug drugega. Vsaj to. Gledališče ima kljub vsemu nekaj zdravilne moči za ta čas.

Tomato Košir: Odzovem se, kjer je nujen angažma civilne javnosti

Janez Križaj. FOTO: Jože Suhadolnik

Janez Križaj, producent in oblikovalec zvoka

Nekateri menijo, da je slovenska glasba večinoma slaba. Jaz, ki sem veliko potoval po svetu in delal s tujimi glasbeniki v znatno boljših razmerah, pa trdim, da je slovenska glasba čudežno dobra. Menim, da se moramo za ta čudež zahvaliti predvsem neskončnemu entuziazmu slovenskih glasbenikov. Ob prazniku kulture glasbenikom sporočam, naj ne tarnajo, ker je premalo denarja za normalne delovne razmere, ampak naj se raje veselijo, da imajo ogromno umetniške svobode. Ker za snemanje plošč ni zunanjih investitorjev, niso nikomur nič dolžni in lahko počnejo, kar jih je volja. Občinstvo pa prosim, da hodi na koncerte in podpira glasbenike na vseh korakih, saj entuziazem ni neskončen, je potrošna dobrina. Če ni pravega odziva občinstva, lahko glasba tudi utihne.

Milček Komelj. FOTO: Leon Vidic

Milček Komelj, umetnostni zgodovinar

Slovenska likovna umetnost je danes gotovo zelo vitalna, ustvarjanja se loteva nepregledna vrsta avtorjev. Med njimi na srečo še ustvarjajo slikarji in kiparji, ki izražajo doživljanje sveta celostno in individualno, z ustvarjalno močjo, ki lahko prevzame in prepriča gledalca tudi brez skrbniških kuratorjev. Taki so redki živeči ali nedavno umrli klasiki moderne umetnosti, večinoma vsi Prešernovi nagrajenci ali člani SAZU. Danes večinski in najbolj protežirani del likovnega izražanja, ki vse bolj postaja zgolj vizualno, ima umetnost žal za orodje ideološkega aktivizma. Ta sociologizacija umetnosti je, upam, le začasna, tako kot dominiranje trivialnosti. Resnično perspektivo imajo močne, izvirne, nadarjene in samonikle ustvarjalne osebnosti, ki se dvigajo nad efemernost trenutnih pojavov, ne podlegajo kalupom in so zazrte v večnost.

FOTO: Delo

Špela Čadež. FOTO: Črt Piksi

Špela Čadež, animatorka, režiserka in producentka animiranih filmov

V zadnjem času sem neizmerno vesela, da se je naš butični studio razširil; dolgoletna sodelavka Zarja Menart je pravkar končala prvi avtorski film, moj nekdanji študent Leo Černic se nam je pridružil in tu ustvarja prvenec, animatorka Anka Kočevar prav tako pripravlja svoj prvi film. Opazovati, kako se naš mali sektor animatorjev povezuje, širi in profesionalizira, je res lepo. Vendar si želim, da bi bila naša ustvarjalna volja še bolj prepoznana kot pomemben del kulture.

Senja Požar, FOTO: Jože Suhadolnik

Senja Požar, vodja prodaje avtorskih pravic na založbi Mladinska knjiga

Po enkratnih in bogatih izkušnjah s frankfurtskega sejma, na katerem je Slovenija lani nastopila kot častna gostja, se veselimo častnega gostovanja v Bologni. Vsekakor zaradi obeh pričakujemo lažji dostop do veliko držav, za vse knjižne žanre. Januarja sem za potrebe doktorskega raziskovanja tujim partnerjem, založnikom in agentom poslala anketo, v kateri jih sprašujem tudi za oceno nastopa Slovenije v Frankfurtu. Za zdaj sem prejela odgovore iz 38 držav. Najbolj so pohvalili profesionalni program s številnimi predavanji in strokovnimi paneli, sledijo promocija avtorjev in zanimiva srečanja s slovenskimi založbami. Če gre ob vmesnih rezultatih verjeti odgovorom iz držav, ki so že bile častne gostje v Frankfurtu, lahko po mnenju 62 odstotkov vprašanih pričakujemo pozitiven trend na področju prodaje pravic še najmanj dve leti, skoraj polovica vprašanih je pokazala naklonjenost nakupu pravic slovenskih del, kar je zelo veliko ob izjemni konkurenci na mednarodnih knjižnih trgih.

»Čeprav smo majhna država, smo tudi zaradi kulture neskončno bogati,« pravi ministrica za kulturo Asta Vrečko. FOTO: Jože Suhadolnik