Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Razno

Srečno novo leto sosedskega dialoga

Vsaka država bo pripravila najmanj šestdeset dogodkov
V dunajskem etnološkem muzeju Weltmuseum bodo junija odprli ­razstavo o Almi Karlin. Foto Uroš Hočevar
V dunajskem etnološkem muzeju Weltmuseum bodo junija odprli ­razstavo o Almi Karlin. Foto Uroš Hočevar
8. 10. 2019 | 09:00
4:15
Jutri se bo s hkratnima koncertoma na Dunaju in v Ljubljani začelo leto sosedskega dialoga ­Slovenije z Avstrijo, v katerem se bo zvrstilo najmanj 120 ne le kulturnih dogodkov: polovica v naši državi, polovica v severni sosedi.

Slabo leto je minilo, odkar se je slovenski zunanji minister Miro Cerar na prvem delovnem obisku v tujini srečal s tedanjo avstrijsko kolegico Karin Kneissl, s katero sta se dogovorila, da bosta državi pripravili »tematsko leto« o sosedskem dialogu. Ta srečanja ne bodo le kulturna, ampak bodo govorili tudi o stereotipih, ki jih imajo Avstrijci in Slovenci drugi o drugih, ter temah, ki so še vedno »žgoče« v sicer zglednih odnosih med državama. Ena od teh bo prihodnje leto stota obletnica plebiscita, druga vsekakor odnos držav do »manjšin«, tako avstrijske do Slovencev na Koroškem in Štajerskem, ki jim že četrt stoletja niso povečali pomoči, kot uradne Ljubljane do nemško govoreče skupnosti v Sloveniji. O tem se bodo na okroglih mizah pogovarjali zgodovinarji, o krvavi polpretekli zgodovini bodo moževali tudi znani pisatelji, denimo Drago Jančar in Martin Pollack. Poskusili bodo tudi bolj povezati novinarje »državnih« medijev, javnih radiotelevizij RTV Slovenija in ORF ter agencij STA in APA.
 

Lipicanci, strip in Alma Karlin


Zunanja ministra sta novembra lani napovedala, da bo dialog potekal tudi o »vprašanjih«, kot so lipicanci. Ti konji, ki jih bosta državi poskusili zaščititi kot del Unescove svetovne dediščine, bodo ostali na dnevnem redu, pojavila so se tudi razmišljanja, da bi o tej »multinacionalni živali« naredili strip. Tako sta Marijan Pušavec in Jakop Klemenčič že ovekovečila popotnico in pisateljico Almo Karlin, katere prevod v nemščino, ki bo izšel pri dunajski založbi Bahoe Books, bo pospremil najbrž enega od največjih dogodkov, ki jih bo v letu sosedskega dialoga pripravila Slovenija. Razstavo o tej poliglotki bodo junija v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Celje odprli v dunajskem etnološkem muzeju Weltmuseum.­ Hkrati bodo predstavili lani objavljen nemški prevod njene avtobiografije, na predstavitvi sosedskega leta, ki je bila včeraj v rezidenci slovenske veleposlanice Ksenije Škrilec na Dunaju, pa je padla ideja, da bi morali čim prej prevesti v nemščino tudi njene reportaže.

Uradno se bo sosedsko leto, o katerem bo obveščala skupna avstrijsko-slovenska stran na facebooku, začelo jutri, ko bo koncert jazz tria Wolfgang Seligo, ki ga v ljubljanski Festivalni dvorani pripravlja Avstrijski kulturni center Ljubljana, odprl Cerar, na ­koncertu slovenskega kvarteta 4Saxess pa bo slavnostni gost njegov kolega Alexander ­Schallenberg. Avstrijska stran še ni podrobno predstavila programa. Tudi slovenski še delno nastaja, o nekaterih prireditvah, ki ne bodo le v avstrijski prestolnici, temveč tudi po drugih delih ­severne sosede, voditeljica Slovenskega kulturno-informacijskega centra v Avstriji (Skica) Barbara Koželj-Podlogar ni hotela govoriti, ker se o času in kraju še dogovarjajo.
 

Teden slovenske literature na Dunaju


Še letos bodo na Dunaju pripravili teden slovenske literature, ki ga bo odprla razstava slovenske ­ilustracije, v kulturni ustanovi Alte Schmiede bodo branja slovenskih literatov in nastopi ­slovenskih glasbenikov, na ogled bo retrospektiva filmov Vlada Škafarja, v sodelovanju s Kinom Šiška bodo predstavili mlade slovenske likovnike, napovedana je skupna likovna razstava na temo ženske ­problematike, na Dunaj bodo ­prišli slovenski modni ustvarjalci, avstrijsko-slovenski harmonikarski par Otto Lehner in Bratko ­Bibič bo nastopil v obeh državah itd.
Veliko bodo naredili tudi ­prostovoljno, je priznala Ksenija Škrilec. Državi za ta projekt nista predvideli dodatnega proračuna, slovenski del programa bodo financirali s 85.000 evri, ki jih na leto od kulturnega ministrstva prejme Skica.

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine