Po škandalu v Operi: Politične razmere ne smejo vplivati na predstavo

Sinočnja operna premiera v SNG Opera in balet Ljubljana se ni končala običajno: ko je po priklonih solistov, zbora in orkestra po izvedbi Gounodove opere Faust na oder prišel še flamski režiser in scenarist Frank Van Laecke, je aplavz publike prekinil s kratko izjavo, ki jo je še med predstavo razposlal na več slovenskih naslovov tudi po elektronski pošti.

Med dobrim in zlom, med svetlobo in temo

Ekipi tokratne postavitve, vsem, s katerimi je sodeloval zadnjih šest let, kolegom in slovenskim prijateljem se je zahvalil za vseh pet opernih produkcij, ki jih je pripravil v ljubljanski Operi, Janačkovo opero Katja Kabanova, Donizettijevo Lucija Lammermoorska, Devico Orleansko Petra Iljiča Čajkovskega, lansko leto Bellinijevo opero Capuleti in Montegi in zdaj Gounodovega Fausta.

Potem pa je ugotovil, da je morda zadnjič v Ljubljani: »Faust bi lahko bil moja zadnja produkcija. Naj razložim, zakaj. V četrtem dejanju sem želel modre, bele in rdeče zastavice, ki jih je na odru videti za steno iz oken, nadomestiti z rumenimi in modrimi. Umetnik ima glas in mora govoriti, to je njegova dolžnost. Gledališče (in opera) bi morala slišati utrip zdajšnjosti. Zame je ta utrip obarvan modro in rumeno. A uporabo teh barv mi je direktor ljubljanske operne hiše, gospod Staš Ravter, prepovedal. Še več: upravnik vašega kulturnega templja mi je dal vedeti, da 'ne bom nikdar več' stopil v 'njegovo' opero, če bom to prepoved zaupal novinarjem.« 

Dodal je še: »Dragi kolegi, dragi vsi, je tako diktatorstvo sprejemljivo? Se strinjamo s cenzuro? Se strinjamo z izsiljevanjem, ko gre za svobodo govora? Kot umetnik? Kot oseba? Rad imam Ljubljano. Zelo. Rad imam Slovenijo. Zelo. In rad imam vas vse. Zelo. A doma imam ogledalo, vsak dan se moram pogledati vanj in se oceniti, se izprašati. Ne, nikdar ne bom privolil v navadno izsiljevanje. Nikdar se ne bom strinjal s cenzuro. Če mi bo direktor zaprl vrata – naj bo tako. Obdržal bom najlepše spomine. Teh, gospod direktor, mi ne morete nikdar vzeti. Kakor tudi ne mojega mnenja. Nikdar.«

Nikdar se ne bom strinjal s cenzuro. Če mi bo direktor zaprl vrata – naj bo tako, je zapisal Frank Van Laecke. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

SNG Opera in balet Ljubljana apolitična ustanova

Iz ljubljanske operne hiše so poslali daljše sporočilo, v katerem so zapisali, da je občinstvo ustvarjalce in celotno umetniško ekipo nagradilo z vzkliki in dolgim aplavzom. »Slednjega je na poklonu umetnikov in ustvarjalcev pred odprto zaveso želel izkoristiti tudi režiser Frank Van Laecke, ki mu ni bilo všeč, da v scenografiji četrtega dejanja za steno z okni ni mogel uporabiti majhnih rumenih in modrih zastav, ki bi aktualizirale trenutne razmere v Ukrajini.

V svojem krajšem govoru, ki ni bil načrtovan niti vnaprej dogovorjen z vodstvom gledališča in umetniki, je zato režiser povedal, da mu je uporabo teh barv v uprizoritvi prepovedal sam direktor gledališča Staš Ravter. Direktor in umetniški direktor opere Marko Hribernik prej nista vedela za režiserjevo namero, saj ju režiser o tem ni obvestil niti ni seznanil umetniške ekipe.

Vodstvo je enotno v mnenju, da politične razmere ne smejo vplivati na prvotno podobo predstave – režiser je v svoji izvirni obliki predstave uporabil modre, bele in rdeče zastave – in da bo SNG Opera in balet Ljubljana še naprej ostala apolitična ustanova, saj da politične teme umetnosti in umetniškosti ne smejo izrabljati zdaj, danes in v prihodnosti.

Direktor Staš Ravter je tudi ministrstvu za kulturo na njihovo vprašanje o morebitnem sodelovanju in podpori ukrajinskim umetnikom in kulturi poslal odgovor, da je gledališče odprto za vso umetnost in umetnike sveta: »V SNG Opera in balet Ljubljana podpiramo tako ukrajinske umetnike kot tudi ves narod. Člana našega baleta in orkestra ukrajinskega rodu sta sodelovala pri dobrodelnem koncertu na RTV Slovenija, namenjenem zbiranju pomoči Ukrajincem, na generalno vajo pred premiero opere Faust pa smo povabili tudi 50 članov Ukrajinskega mladinskega simfoničnega orkestra. Posebej bi rad poudaril predlog, ki je že ob samem nastanku naletel na izjemno pozitivne reakcije, da bi pri ministrstvu za kulturo ustanovili sklad in zagotovili pravne podlage, da bi lahko v javnih zavodih začasno zaposlovali ukrajinske umetnike v eksilu. Tako bi jim zagotovili delovno kontinuiteto, zavarovanje in nenazadnje tudi nemoteno profesionalno eksistenco namesto statusov beguncev.«

Dirigent Ayrton Desimpelaere. FOO: Osebni arhiv

Pusti pevcu péti!

Podporo Franku Van Laeckeju so izrazili v Sindikatu Glosa: »V sindikatu smo vsega hudega vajeni, a vendarle tokrat še posebno zgroženi, ker se mora naš veliki flamski umetniški prijatelj, mednarodno sloveči Frank Van Laecke, soočati s tako nizko moralno stopnjo in duhovno ozkostjo, kot jo je doživel v hramu posebnega kulturnega in nacionalnega pomena, Slovenskem narodnem gledališču Opera in balet Ljubljana.

Spoštovani gospod Frank Van Laecke, uživate polno podporo Sindikata Glosa! Še kako razumemo vašo željo po pristnem in svobodnem umetniškem izrazu, po pravici do resnice, vašo srčnost in pogum, vašo nujo po premagovanju dvojne morale!

Vselej so bili umetniki in umetnice korak pred drugimi, vizionarji, izboljševalci duhovnega in stvarnega sveta … Zato nas ob preteklih, sedanjih in bodočih napadih na umetnike in umetnice grabi sveta jeza. Trmasto nerazumevanje sporočila in plehko dojemanje svetá nam je zoprno. Manipulacije, ki kulturo in umetnost trgajo iz aktualnega družbenega konteksta – le kdo bo kritičen in avantgarden, če ne kultura in umetnost?! –, pa odvratne. Sic! Drugo je povedal že dr. Prešeren: »… zavrne ga obraznik imenitni, in tebe z njim, kdor nap'čen si očitar, rekoč: 'Le čevlje sodi naj Kopitar!'«