Še prejšnji teden sem bil veliko bolj v skrbeh

Ljubljanski festival vabi na oglede posnetkov in prenosov predvidenih gostov letošnje 68. prireditve, včeraj je Kraljevi orkester Concertgebouw iz Amsterdama na Mahler Festival Online izvedel Mahlerjevo Pesem o zemlji pod taktirko Fabia Luisija, ki bo v Ljubljani nastopil s filharmoniki milanske Scale.

Prejšnji četrtek je bilo na spletni strani Dunajske državne opere Wagnerjevo Rensko zlato, v katerem je nastopila slovenska mezzosopranistka Monika Bohinec, ena od solistk na odprtju festivala, ki ga bo 2. julija začela Beethovnova Deveta. Direktor festivala Darko Brlek je optimističen.
 

Gospod Brlek, pred nekaj dnevi je v. d. direktorja SF Matej Šarc povedal, da bodo filharmoniki do konca sezone morda nastopili na dveh koncertih Ljubljana Festivala, saj da še vedno vztrajate pri tem, da bo festival kljub trenutni nedorečenosti zaradi epidemije tudi letošnje poletje izveden. Koliko bo okrnjen zaradi odpovedi?

Po številu prireditev festival niti ne bo zelo okrnjen, ne bo pa nekaterih gostovanj iz držav, kjer je v tem trenutku epidemija na vrhuncu, tako ne bo Akademskega državnega Bolšoj teatra, ki je že več kot mesec dni zaprt. Predvidevali so, da bodo spet začeli delati 4. maja, a kot veste, je položaj tam tak, da to ni mogoče. Ljubljanske nastope so odpovedali, ker se pravzaprav niti sami ne morejo sestaviti. Ne bo tudi orkestra iz Pittsburgha, vendar se zdaj dogovarjamo, da bosta Manfred Honeck in Anne-Sophie Mutter na predvideni datum nastopila s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija.
Na prihodnjo sezono smo prestavili Kraljevi simfonični orkester iz Seville z Leonelom Moralesom, v tem trenutku je tudi jasno, da Festivalskega orkestra iz Gstaada s koncertno izvedbo opere Fidelio ne bo, ne vemo pa še, ali Fidelio morda bo, če nam bo uspelo dobiti večino nastopajočih s tenoristom Jonasom Kaufmannom na čelu, sicer pa ne. Vse preostalo v programu bo, dogovarjamo se tudi še za dve predstavi z ljubljansko Opero.
Milanska Scala je bila sprva mišljena za odprtje, zdaj smo se dogovorili, da pridejo 30. avgusta in bo to sklep festivala. Ob zdajšnjem počasnem sproščanju ukrepov je veliko umetnikov ostalo brez nastopov in tam, kjer bo mogoče, bomo program še dopolnili. Zadovoljen sem, da so se odzvali tudi domači glasbeniki, mislim, da bomo ne glede na koronavirus 68. festival lahko izvedli.


 

Za uvod je 2. julija napovedana Beethovnova Deveta simfonija na Kongresnem trgu.

Bo, izračunali smo, da lahko ob upoštevanju varne razdalje poldrugega metra na ograjen Kongresni trg postavimo približno 1150 sedežev. Zaradi Ode radosti bo Deveta tudi simbolična, čeprav ob načrtovanju o vseh takih razsežnostih nismo razmišljali. Zdaj mislim, da bo izvedba z orkestrom Slovenske filharmonije in maestrom Charlesom Dutoitom idealna izbira za odprtje.
 

Malo pred koncem prejšnjega meseca ste za Delo kolegici Tini Lešničar povedali: »Vsekakor bi nam bilo mnogo lažje, če bi, tako kot je to storila nemška vlada, tudi naša vlada dala jasna navodila.« Na vprašanje Dela o navodilih organizatorjem javnih kulturnih prireditev je minister Simoniti na tiskovni konferenci konec aprila odgovoril, da ni pravi naslov.

Še prejšnji teden sem bil veliko bolj v skrbeh, kakor sem zdaj. S tem, ko je vlada razglasila konec epidemije, se stvari sproščajo, kot vidite, se odpirajo lokali, odpirajo se meje v Evropi, vsak dan pride kak nov ukrep in že podatek, da se epidemija končuje, je nekaj pozitivnega. Je pa seveda dejstvo, da še nimamo cepiva in da se bomo morali pred okužbo paziti še naprej, tudi mi si želimo, da smo zdravi in da so zdravi vsi naši nastopajoči in obiskovalci. Vse te ukrepe bomo upoštevali ne samo na vseh prireditvah, temveč tudi v vsakdanjem življenju. Dovoljeno število obiskovalcev je še nejasno, meni se okoli tisočglavo občinstvo ne zdi pretirano množična prireditev, še posebno zato, ker imamo v roki vstopnice in je sledljivost obiskovalcev omogočena, če bi po naključju prišlo do okužbe. Predvsem pa je naše občinstvo stalno, skoraj večina je tudi včlanjena v naš klub, tako da bi ob morebitni okužbi vedeli, kako ukrepati in koga poklicati. Mislim, da prireditve na prostem ne bodo nikakršen varnostni problem.
 

Berem, da bo festivalsko poletje na Hrvaškem neokrnjeno, prav tako že napovedujejo izvedbo Salzburških slavnostnih iger ...

Da, tam se trudijo izpeljati varianto B, tako kot vsi drugi, vse je odvisno, kakšno bo zdravstveno stanje. Morda bomo morali kak koncert tudi v zadnjem trenutku odpovedati, a trudili se bomo festival organizirati v čim bolj popolni obliki.

Lahko poveste z odstotkom, koliko izrednih odpovedi se je nabralo? Festivalska pisarna je poslala sporočilo, da so nekatera gostovanja odpovedana.

Doslej odpovedi ni veliko, morda kakih sedem, a vse še niso dokončne, edini taki sta v tem trenutku Bolšoj s štirimi predstavami in nastop orkestra iz Seville, preostalo še lebdi.
 

Kakšna je prihodnost slovenskega in ljubljanskega kulturnega turizma po pandemiji? Kakšna so mnenja in predvidevanja kolegov v Evropskem združenju festivalov, ki ste mu predsedovali in katerega častni član ste?

Hvala za vprašanje, vsi razmišljajo o ponovnem zagonu, ne bi smeli pozabiti, da je kultura izjemen dejavnik za turizem, ti turisti tudi porabijo največ denarja. Ko se bodo meje odprle, bodo prišli, bo pa imel ta turizem – dokler ne bomo imeli cepiva – popolnoma drugačen obseg, kot ga je imel prej.
 

Spremenjena vizualna podoba ljubljanskega festivala je nastala med epidemijo.

Prenovili ste vizualno podobo festivala. Načrtovana sprememba?

To je posledica epidemije. Ves čas smo razmišljali, kaj storiti, če festivala sploh ne bo mogoče izvesti, dva meseca smo imeli polovico zaposlenih na čakanju, prvega junija se bodo vsi vrnili, a v mesecu najstrožjih ukrepov smo na daljavo z vsemi tehnološkimi pomagali domislili novo podobo (za oblikovalski studio Ljudje jo je podpisal Miha Artnak), Ljubljana jo bo kmalu videla.