Prehajanje od jaz k mi

Pod steinbeckovskim naslovom Sadovi jeze se v Cukrarni danes začenja sedma edicija štiridnevnega festivala Indigo, katerega program se z domačimi in tujimi imeni umešča na presečišče umet­nosti, oblikovanja, filozofije in glasbe.

Filozof Mladen Dolar, ki bo tokrat s filozofom Robertom Pfallerjem razprl vprašanje, kakšno kolektivnost si lahko zamislimo, da bi prestregli sadove jeze in da bi ti obrodili sadove v drugačni družbi, je v festivalski spremni besedi zapisal, da je po desetletjih neoliberalizma, »ki sta jih nazadnje kronali še dve leti korone, videti in vsakodnevno občutiti, da se je nakopičila ogromna količina afektivnega presežka.

Ta se kaže v dveh nasprotnih reakcijah: v presežku utrujenosti, izčrpanosti in depresije ter v presežku gneva, srda, besa. Oboje je doseglo razsežnosti epidemije, ki je nevarnejša in bolj razširjena od covida. Reakciji sta le na videz nasprotni, dejansko sta pasivni in aktivni izraz istega presežka.« Pou­daril je, da pri tem ne gre za individualna in psihološka občutja, temveč za družbeno proizvedene in pogojene afekte, reakcije na številne nakopičene antagonizme.

»Gnev je nadvse upravičen, a kot da ne more najti svojega političnega izraza – spričo tega ga nevarno najdéva v antipolitiki, v krepitvi novih populizmov, ki ta gnev izrabljajo, z njim manipulirajo in napeljujejo v nove segregacije, se ponašajo z novimi liki obscenih Gospodarjev in poglabljajo prav tiste antagonizme, ki so to zagato proizvedli,« je dodal.

Steinbeckov roman Sadovi jeze iz leta 1939 je v mnogo pogledih tak, kot bi bil napisan za današnji čas, meni filozof Mladen Dolar. FOTO: Jože Suhadolnik

Po meri sedanjih in prihodnjih tegob

Zaradi tega ne preseneča, da se letošnja edicija festivala v produkciji Muzeja in galerij mesta Ljubljane ter Marsh Creative Production odvija z naslovom, povzetim po Steinbeckovem romanu Sadovi jeze iz leta 1939. Slednji je v mnogo pogledih tak, kot bi bil napisan za današnji čas, meni Dolar, saj je »zgodba družine, ki se mora zaradi ekološke katastrofe (tako imenovani dust bowl, ki je v tridesetih letih opustošil ameriško podeželje), bančnih dolgov in izsiljevanja velikih korporacij iz osrednje Amerike seliti proti zahodu, po meri sedanjih tegob in katastrof, ki se še napovedujejo. To je zgodba o množičnih migracijah in obubožanju, a tudi zgodba o solidarnosti in moči skupnosti. 'Tu je začetek, od jaz k mi,' pravi Steinbeck.«

Od jaz k mi se usmerja tudi festivalski program (selektorji Blaž Peršin, Ajdin Bašić, Brandon Rosenbluth), na katerem se bodo poleg številnih domačih in tujih glasbenic in glasbenikov (nastopili bodo italijanska skladateljica Catherina Barbieri, švicarski dvojec Reconvert, katalonska akademska skladateljica, vokalistka in pianistka Marina Herlop, škotski ustvarjalec elektronske glasbe, didžej in ustanovitelj založbe Hyperdub Steve Goodman oziroma Kode9 in drugi) zvrstili še različni pogovori in predstavitve.

Upor proti komodifikaciji umetnosti

Renata Zamida in Karolina Babič bosta odprli temo priložnosti in omejitev participativnega uprav­ljanja v javnih (kulturnih) institucijah, nizozemski oblikovalec Ruben Pater bo obravnaval preplet oblikovanja in kapitalizma, o aktualnem dogajanju v Ukrajini bosta govorila Slavoj Žižek in Ervin Hladnik Milharčič, svoje delo bodo predstavili tudi neprofitna organizacija Fundacija Brumen, ki se zavzema za promocijo kakovostnega oblikovanja, majhna tiskarna in risografski atelje iz Pariza Studio Fidèle, eden od vodilnih nemških (konceptualnih) umetnikov Olaf Nicolai in oblikovalka Teja Ideja, ki bo v okviru naslova letošnje edicije govorila (tudi) o tem, »kako radioaktivne so banane« (s serijo brošk This art is bananas se je oblikovalka nedavno osredotočila tako na tokove kot trg sodobne umetnosti).

Po njenih besedah se na festivalu »vsako leto prepletejo družbenokritični pogovori z zanimivostmi iz sveta oblikovanja in vizualne umetnosti. Pravi praznik humanizma in dobre družbe.«

V času festivala bo na ogled tudi instalacija Physis, posvečena Friedrichu Nietzscheju, ki je nastala v produkciji društva ustvarjalcev in raziskovalcev scenskih umetnosti Via Negativa, obiskovalci pa bodo v Cukrarni lahko obiskali tudi sejem knjig umetnika domačih in tujih neodvisnih ter mikrozaložnikov Caffein Hours, na katerem se bodo srečali oblikovalci, ilustratorji, fotografi, umetniki in ustvarjalci.