Predlog v škodo medijskih založnikov

Ne glede na številne pripombe kolektivnih organizacij in predstavnikov uporabnikov zaščitenih del napovedane spremembe zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Zasp) in dopolnitve zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic ­(Zkuasp) nadaljujejo kotaljenje proti sprejetju kljub prekratki javni razpravi.

Novi vidiki predvidenih sprememb, ki jih mora Slovenija z zamudo implementirati iz evropske direktive, razgrinjajo tudi stališča Društva novinarjev Slovenije. Zakaj predlagatelj sprememb sledi korporaciji, ki že desetletje uporablja avtorska dela brez plačila ustreznih nadomestil?

Spreminjanje zakonodaje: Avtorske pravice v digitalnem okolju ne izpuhtijo

Podobno, kot so predloge sprememb avtorske zakonodaje ocenile nekatere kolektivne organizacije, namreč da se pri vključevanju direktive o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu in direktive o določitvi pravil o izvajanju avtorske in sorodnih pravic, ki se uporabljajo za določene spletne prenose radiodifuznih organizacij in retransmisije televizijskih ter radijskih programov, dogaja nekaj nasprotnega od osnovnega cilja – zagotovitve visoke stopnje varstva imetnikov pravic, se dogaja tudi pri drugih segmentih predlaganih sprememb. Društvo novinarjev Slovenije v pripombah na zdajšnji predlog sprememb Zasp in Zkuasp ugotavlja, da je predlagatelj sledil stališču, ki ga ima Google.

Novinarsko društvo je presenečeno in ogorčeno nad odločitvijo ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT), »ki je za javno razpravo o predlogih zakonov, ki v slovensko zakonodajo prenašata vsebino tako kompleksnih direktiv, najprej namenil zgolj tri, nato pa ta rok podaljšal na dvanajst dni. Ni res, kot navaja ministrstvo, da je bila javna razprava že opravljena, saj zadnji verziji predlogov zakonov prinašata nekatere bistvene spremembe, na katere se avtorji in organizacije, ki jih zastopamo, sploh še nismo imeli priložnosti odzvati.«

Medijski založniki brez nadomestila?

Društvo se je v odzivu posvetilo predvsem določbam v zvezi z uveljavitvijo nove sorodne pravice za založnike medijskih publikacij, ki je v predlogu Zasp določena v 139.a členu, vsebinski omejitvi avtorske pravice v zvezi s poučevanjem v 49. členu predloga Zasp ter uvedbi kolektivnega upravljanja sorodne pravice založnikov medijskih publikacij v 9. členu predloga Zkuasp.

»MGRT je v predlogu Zasp določil obseg izvlečkov iz medijske objave, katerih uporaba naj bi bila ponudnikom storitev informacijske družbe dovoljena brez dovoljenja založnika medijske publikacije in brez plačila nadomestila. Pri tem je očitno sledil predlogu Googla Poland, »da se določi, da dvesto znakov predstavlja kratek izvleček, naslovi pa ne spadajo v področje uporabe«. Presenečeni smo, da je predlagatelj v tem delu sledil predlogu korporacije, ki že desetletje uporablja avtorska dela brez plačila ustreznih nadomestil. Prav zaradi učinkovitejše zaščite avtorskih del v digitalnem okolju je bila direktiva sploh sprejeta. Tržna vrednost Googlovih iskalnikov je ravno v zbirki kratkih izvlečkov, ki obsegajo do dvesto znakov s presledki in naslovom, kot je Google predlagal, MGRT pa (nekritično) prenesel v predlog Zasp. Ocenjujemo, da se bo Google tako izognil plačilu nadomestila medijskim založnikom v Sloveniji. Določitev števila znakov ali besed izvlečkov iz avtorskega dela je popolnoma neprimerna tudi zato, ker je izvleček lahko tudi fotografija, ilustracija, infografika, ki se uporablja kot predogledna sličica in ne zgolj besedilo. Sodna praksa o tem vprašanju se v Evropski uniji šele vzpostavlja, zato je določitev števila znakov v slovenski zakonodaji popolnoma neprimerna in arbitrarna ter ji v društvu novinarjev odločno nasprotujemo.«

Za neprenosljivost pravic novinarjev

V Društvu novinarjev Slovenije so dodali: »Predlog Zasp po novem določa delitev nadomestila iz nove sorodne pravice založnikov medijev med avtorji in založniki. ­Predvideva delitev 30 proti 70 odstotkov v korist založnikov. Naš predlog je, da je avtor upravičen do polovice nadomestila. Še pomembneje se nam zdi vztrajanje pri predlogu, da se pri pravici avtorja do deleža nadomestila izdajatelja medijskih publikacij poleg neodpovedljivosti opredeli tudi neprenosljivost ­pravic med živimi, saj je to zagotovilo, da novinarja delodajalec ali naročnik s pogodbo ne bo prisilil v prenos ­nadomestila.«

Društvo novinarjev vztraja tudi pri predlogu za uveljavitev obveznega kolektivnega upravljanja nove založniške pravice v predlogu Zkuasp. To je po njihovem stališču pomembno iz dveh vidikov, »prvi je seveda ta, da imajo novinarji in drugi avtorji, ki so v slabšem pogajalskem položaju, v sistemu kolektivnega upravljanja veliko več možnosti, da pridejo do primernega nadomestila. Drugi je dejstvo, da obvezno kolektivno upravljanje prinaša rešitev za celotno medijsko panogo, saj bodo pogajanja vodili vsi založniki, združeni v kolektivni organizaciji, in ne le nekaj izbranih, s katerimi se bodo veliki internetni igralci pripravljeni pogajati. Izkušnje iz drugih držav kažejo, da je v interesu teh, da sami vodijo igro in določajo, s kom se bodo pogajali, pri čemer izpadejo del trga in predvsem manjši mediji.«