Plemenitenje ustvarjalnih in izraznih možnosti

V želji mlade seznaniti s sodobno uprizoritveno umetnostjo sta Bunker in II. gimnazija Maribor leta 2002 ustanovila mednarodni festival Drugajanje. Njegovo ime je izpeljanka iz imena gimnazije, hkrati pa namiguje na drugost. Od danes do srede bo s predstavami in umetniškimi delavnicami potekal že enaindvajsetič, iz Maribora pa se po novem širi še v Novo Gorico in na Ptuj.

»ll. gimnazija je del Drugajanja že od začetka, tudi tri od štirih letošnjih festivalskih predstav v Mariboru bodo predstavljene na odru Amfiteatra ll. gimnazije. Festivala se bo znova udeležilo več kot dvesto dijakinj in dijakov, v dvajsetih letih si ga je ogledalo več tisoč mladih. Na gimnaziji je kultura zelo pomembna, z njo se ukvarja veliko dijakov, mi pa želimo z Drugajanjem sodobno uprizoritveno umetnost ponuditi vsem dijakom, ne samo tistim, ki jih umetnost že tako zanima. Morda pa jih bo potem začela zanimati,« je na novinarski konferenci pred festivalom povedal ravnatelj ll. gimnazije Maribor Marko Jagodič.

Sodelovanje s ptujsko in novogoriško gimnazijo bo dosedanjo navezavo Ljubljana-Maribor še bolj obogatilo. Po besedah Alme R. Selimović, producentke festivala iz ljubljanskega zavoda Bunker, želijo to v prihodnje razširiti po vsej Sloveniji. »Z velikim veseljem smo sprejeli povabilo k sodelovanju na festivalu Drugajanje, saj smo menili, da bi ponujene delavnice in predstava obogatile in nadgradile dejavnosti obeh umetniških gimnazij. Še posebej pozdravljam pobudo, da bi s prepletom dejavnosti povezali likovno smer in smer gledališče in film. Upamo, da bomo v prihodnje to idejo še bolj razvili,« je vtise delila Ines Vižin, podravnateljica Gimnazije Nova Gorica. Dodala je, da se kot gimnazija z najdaljšo tradicijo gledališke in dramske smeri zavedajo, da morajo svojim dijakom »omogočati povezovanje z zunanjimi izvajalci in jim tako pokazati različne ustvarjalne in izrazne možnosti«.

Predstava Reči reči je prejela nagrado žirije na 11. bienalu lutkovnih ustvarjalcev. FOTO: Nada Žgank

Boštjan Šeruga, ravnatelj Gimnazije Ptuj, pa je poudaril, da se pri njih na umetniških oddelkih izobražuje že tretja generacija dijakov, zato je potreba po (sodobni) umetnosti na Ptuju vedno bolj izražena. »S tem ko vstopamo v partnerstvo z Drugajanjem, v šolo lahko pripeljemo prav to – kakovostno sodobno gledališče in ples, z različnimi delavnicami in predstavo. Upamo, da bomo prihodnje leto program še razširili in bomo nekoč lahko rekli, da Drugajanje tudi na Ptuju poteka že dvajset let.«

Prikaz presežkov in vključevanje v procese

Štiri festivalske predstave – v program uvrščajo presežke uprizoritvene scene – bodo z izjemo Še neznano, ki bo v mariborskem Kulturnem inkubatorju, na ogled na odrih umetniških gimnazij. Te bodo med festivalom odprle vrata tudi drugim obiskovalcem, ne le dijakom, in tako postale »srečevališča in kulturna središča«.

Na sporedu bosta latvijska plesna predstava Izgubljene pesmi (Agata Bankava, Artūrs Čukurs in Andrejs Jarovojs) in predstava v nastajanju Še neznano, s katero se predstavlja mladinski kolektiv All the children, ki letos deluje pod okriljem Fundacije Sonda/GT22 in društva Nagib v Mariboru v okviru LABa. Slovensko-nemško plesno predstavo Jana Rozmana in Julie Keren Turbahn Reči reči ter slovensko gledališko predstavo Under Construction mladega kolektiva Počemučka si bo zaradi spremembe programa mogoče ogledati februar­ja 2023.

Poleg tega festival v Maribor, Novo Gorico in na Ptuj prinaša deset delavnic pod vodstvom priznanih umetnic in umetnikov. Nagovarjajo predvsem dijake umet­niških gimnazij in jih poskušajo vključiti v kratke skupne umetniške procese. Usmerjali jih bodo igralec Primož Bezjak, pripovedovalka Špela Frlic, dramaturginja Andrejka Kopač, vizualna in uprizoritvena umetnica Neja Tomšič, koreografinja Nataša Živković, vizualna umetnica in scenografinja Toni Soprano Meneglejte, vizualna umetnica in oblikovalka Tanja Radež ter režiserka Lea Kukovičič.

Počemučka v predstavi Under construction gradi mesto, a hkrati je tudi ona sama generacija v izgradnji. FOTO: Ivian Kan Mujezinović

Svojo je pod okriljem Društva Nagib v prejšnjem tednu že izvedel italijanski uprizoritveni kolektiv Mali Weil, scenografinja Jasna Vastl pa je delavnico v Novi Gorici izpeljala oktobra. »Prikazala nam je praktičen primer oblikovanja scenografije za predstavo z mnogimi elementi, o katerih se mora scenograf dogovarjati z drugimi ustvarjalci, predvsem režiserjem,« je povedal Bogdan Vrčon, profesor slikanja na Gimnaziji Nova Gorica. »V drugem delu pa smo na podlagi fotografij enakih stanovanj v nekem bloku glede na njihovo opremo in stanje ugotavljali psihološke profile stanovalcev. Tako naj bi se tudi scenograf določene predstave odločal o najbolj ustrezni mizansceni.«