Nabor najvidnejših imen svetovnega avtorskega stripa

Vse do nedelje bo prestolnica že tradicionalno obarvana stripovsko. V mesto prihaja enajsta edicija festivala, ki v koprodukciji Kina Šiška, revije Stripburger in Zavoda Stripolis skrbi za »širjenje stripovskih obzorij in navduševanje nad raznolikostjo in bogastvom izrazov sodobne stripov­ske ustvarjalnosti«, ob tem pa letošnji poudarek namenja avtoricam in moči ženskih glasov na področju stripa.

Kot pravi vodja projekta in koordinatorica programa Tinte Tanja Skale, je omenjeni tematski poudarek tudi fokus dvoletnega evropskega projekta WOMCOM: Women Power in Comics (Ženska moč v stripu), ki odpira razmislek o reprezentaciji žensk v stripu. Ta je bila, če se ozremo v zgodovino svetovnega stripa, pogosto stereotipna ali pa so bile ženskim likom v stripih odmerjene le bolj ali manj obstranske, pasivne vloge, pravi sogovornica, osredotoča se tudi na današnji položaj ustvarjalk na področju stripa. Te so bile v preteklosti v manjšini, njihovo delo je bilo pogosto manj izpostavljeno kakor od moških ­kolegov.

Svoj pred kratkim v slovenščino prevedeni strip Mohi, ki je izšel pri Mladinski knjigi, bo predstavljala tudi belgijska striparka, ilustratorka in animatorka Noémie Marsily. FOTO: promocijsko gradivo

Vzrokov za to je seveda več. »Dejstvo je, da je pred desetletji po stripih, ki so se vrteli večinoma okoli superherojev, akcije, pustolovščin in humorja, posegalo po številu precej omejeno in bolj ali manj moško bralstvo ali pa so bili stripi nekaj, kar je zgolj za otroke. Danes je stripovska umetnost čedalje bolj pisano in cvetoče polje, saj skoraj ni več tematike, ki ne bi dobila tudi stripovske upodobitve, prav tako sodobno stripovsko produkcijo zaznamuje mnoštvo žanrov in različnih vizualnih izrazov, podobno raznolika sta tudi bralstvo stripov in seveda stripovska scena, kjer poleg striparjev najdemo čedalje več stripark, če ne morda v svetovnem merilu celo že več, vsaj če pogledamo področje avtorskega stripa.«

Projekt je v zadnjih dveh letih številnim ustvarjalkam omogočil dvotedenske stripovske rezidence, ki so potekale v Srbiji, na Madžarskem, Hrvaškem in v Črni gori, rezultat je mednarodna potujoča razstava več kot 30 avtoric in nekaj avtorjev, ki bo na ogled tudi na Tinti (Slovenijo zastopajo Katarina Šeme, Dora Kaštrun, Petja Kolenko, Klara Kracina in Jernej Žumer).

Francoska stripovska mojstra svetovnega slovesa, risar Grégory Panaccione in stripovski scenarist Wilfrid Lupano, bosta med drugim predstavila svoj nemi strip Morje ljubezni. FOTO: promocijsko gradivo

Anna Haifisch, ena od najprepoznavnejših nemških stripark, bo na festivalu predstavljala svoj prvi prevod v slovenščino, strip Klinika von Spatz, ki je pravkar izšel pri Stripburgerju. FOTO: promocijsko gradivo

Od Balkana do Belgije

Festival, ki bo do konca tedna potekal na številnih prizoriščih po Ljubljani, bo v okviru mednarodne konference WOMCOM obiskala Nicola Streeten, ena od vodilnih raziskovalk zgodovine feminističnih stripov v Veliki Britaniji in ustanoviteljica priznane britanske organizacije LDComics (Laydeez Do Comics), ki jo vodijo stripovske avtorice in promovira stripovsko ustvarjalnost žensk.

Na konferenci se bodo med drugimi predstavile Eva Hilhorst, nizozemska striparka in ustanoviteljica mednarodne spletne platforme za stripovsko novinarstvo Drawing the Times, ki strip raziskuje kot medij za obravnavo tem, kot so migracije ali podnebne spremembe, ter Jana Adamović in Dragana Radanović, striparki in ustanovni članici srbskega stripovskega kolektiva Stripotetke, ki se zavzema za enakopravno obravnavo in promocijo dela stripovskih ustvarjalk v Srbiji ter širše na Balkanu.

Med tokratnimi osrednjimi gosti festivala so tudi tri vrhunske, mednarodno priznane avtorice, katerih dela lahko prebiramo tudi v slovenščini: Nina Bunjevac, Anna Haifisch in Noé​mie Marsily.

Kanadsko-srbska striparka Nina Bunjevac je trenutno eno od najvidnejših imen svetovnega avtorskega stripa. V slovenščino sta prevedena dva njena stripa, Očetnjava (Modrijan) in Bezimena (VigeVageKnjige). FOTO: promocijsko gradivo

»Kanadsko-srbska striparka Nina Bunjevac je gotovo trenutno eno od najvidnejših imen svetovnega avtorskega stripa, lahko rečemo, da je tudi prvo žensko ime stripa na Balkanu, dobro je znana tudi slovenskim bralcem – v slovenščino sta prevedena dva njena stripa, Očetnjava (Modrijan) in Bezimena (VigeVageKnjige). Njena dela odlikujejo prepoznaven, izredno detajlen slog in angažirane teme,« poudarja Tanja Skale.

Anna Haifisch, ena od najprepoznavnejših nemških stripark, bo na festivalu predstavljala svoj prvi prevod v slovenščino, strip Klinika von Spatz, ki je pravkar izšel pri Stripburgerju, avtorica pa se v ­svojih stripih, ki jih venomer naseljujejo antropomorfni živalski liki, »s humorno noto in nemalo (samo)ironije loteva zimzelenih tegob umetnikov in absurdnosti vsakdanjega življenja«.

Svoj pred kratkim v slovenščino prevedeni strip Mohi, ki je izšel pri Mladinski knjigi, bo predstavljala tudi belgijska striparka, ilustratorka in animatorka Noémie Marsily. Gre za »tankočuten portret otroštva, ki v tehniki barvnih svinčnikov pričara vzdušje poletne lahkotnosti in nostalgije. Strip je leta 2021 prejel tudi prestižno nagrado Bologna Ragazzi na mednarodnem sejmu otroške in mladinske literature v Bologni,« poudarja sogovornica.

Če fotografija ni dovolj dobra, nisi bil dovolj blizu

Novi rezidenčni program

V goste prihajata še francoska stripovska mojstra svetovnega slovesa, risar Grégory Panaccione in stripovski scenarist Wilfrid Lupano, ki bosta med drugim predstavila svoj z najpomembnejšimi nagradami ovenčani nemi strip Morje ljubezni, v galeriji DobraVaga pa se bo predstavil madžarski zinovski festival Ukmukfukk, za katerim stoji pisana druščina mladih madžarskih umetnikov, ki igrivo prestopajo meje umetniških praks.

Do konca meseca bo v mestu ustvarjal tudi francoski stripar mlajše generacije André Derainne, prvi rezident novega stripovskega rezidenčnega programa, ki v okviru Unescovih mest literature povezuje Ljubljano in francosko prestolnico stripa Angoulême. Derainne bo svoje delo predstavil tudi na razstavi v DobriVagi.

»Kot vsako leto Tinta z bogatim dogajanjem nagovarja vse generacije stripovskih navdušencev. Letošnji program poleg stripov­skih razstav, ki so od nekdaj srčika festivala, prinaša še pogovore, predavanja in masterclasse gostujočih umetnikov, delavnice, pripovedovalske dogodke za otroke in seveda druženje,« pravi Tanja Skale, festival pa se bo kot v preteklih letih končal s stripovskim sejmom v Kinu Šiška in podelitvijo nagrad zlatirepec za najboljše domače stripe. Prvič bo podeljena tudi mednarodna nagrada Sophie Castille za najboljše stripovske prevode v slovenščino.