Na pragu zime, na pragu revščine

Jesenska raziskava o vplivu krize zaradi koronavirusa na delavce v kulturno-kreativnem sektorju, ki jo je izvedel kreativni center Poligon, neodvisna platforma za razvoj neprofitnih in profitnih projektov, je pokazala, da so bili ukrepi pomoči nezadostni in v kombinaciji s strogimi pravili organiziranja kulturnih dogodkov za marsikatero podpanogo in delavce uničevalni. Trenutno skoraj vsak peti delavec nima dela, na pragu zime so se mnogi znašli tudi na pragu revščine.

Eva Matjaž, Polona Černič in Teja Kosi so po pomladni raziskavi opravile še jesensko, ki je trajala od 29. septembra in do druge ustavitve življenja pri nas, 25. oktobra. Vanjo so vključile študente, delavce po avtorski pogodbi, samozaposlene v kulturi, samostojne podjetnike, zaposlene v podjetjih in v zasebnih zavodih, društvih in zadrugah, zaposlene v javnih zavodih in tudi neprijavljene delavce, v raziskavi je skupaj sodelovalo 1578 kulturno-kreativnih delavcev, anketni vprašalnik je vseboval 55 vprašanj.
 

Večina zasluži do 1000 evrov na mesec

V povzetku navajajo, da jesenski izsledki potrjujejo spomladanske napovedi o visoki stopnji ogroženosti več profilov delavcev in o hitrem slabšanju razmer v sektorju: po oceni delavcev bo promet v kulturno-kreativnem sektorju v primerjavi z lani upadel za skoraj 40 odstotkov. Povprečna vrednost izgubljenih poslov do konca septembra je 16.582 evrov, do konca leta je dodatni izpad prihodka ocenjen še na 9540 evrov.

Najbolj prizadete panoge so bile identificirane že spomladi: kulturni in kreativni turizem, film in AV, glasba, uprizoritvene umetnosti, fotografija ter moda in oblikovanje tekstilij. V teh panogah se je vsaj trem četrtinam delavcem letošnji mesečni prihodek znižal oziroma zelo znižal. Kar 57,7 odstotka delavcev zasluži do 1000 evrov neto na mesec, le 17,3 odstotka jih zasluži nad 1500 evrov. Letos se je dohodek dvema tretjinama delavcem znižal oziroma zelo znižal, znižal oziroma zelo znižal se je tudi dohodek v 70 odstotkih njihovih gospodinjstev.
 

Za posojilo prosili bližnje

Skoraj vsak peti anketirani trenutno nima dela, 40 odstotkov ga ima nekaj, a ne dovolj, in prav tolikšen delež do konca leta dela nima zagotovljenega. Tri četrtine vseh delavcev je od začetka epidemije že dobilo odpoved posla. Najbolj prekarizirani delavci so tudi najslabše plačani in tem delavcem se je med epidemijo zaslužek tudi najbolj zmanjšal. Raziskava je zaznala hitro povečevanje razlik med delavci v javnih, varnejših zaposlitvah in prekarnimi zasebniki. Štirje od desetih delavcev do državne pomoči, čeprav bi jo potrebovali, niso bili upravičeni oziroma pomoč, ki so jo prejeli, ni zadostovala. Ti delavci so v tretjini primerov zato, da bi prebrodili finančno stisko, za posojilo prosili bližnje.

Kar 56,8 odstotka anketiranih vladne ukrepe za pomoč sektorju na petstopenjski lestvici ocenjuje kot nezadostne, nadaljnjih 28,6 odstotka kot zadostne. Delavci menijo, da vlada pri pomoči namerno ignorira in z ukrepi diskriminira kulturno-kreativni sektor ter da ministrstvo za kulturo namesto pomoči z zavlačevanjem nujnih nalog delavce spravlja v še večjo stisko.
 

Dodatne dejavnosti za preživetje

Prepričani so, da bo ta kriza imela več in dolgotrajnejše učinke kot finančna kriza izpred desetletja, in ne verjamejo, da bo v letu 2021 epidemija že za nami. Poročajo o doživljanju psihosocialnih in ekonomskih stisk: občutijo strah in tesnobo, izčrpanost, pojavlja se občutek nesmisla in osamljenosti. Vse več jih drsi v revščino: obračajo vsak evro, težko plačujejo najemnine in osnovne račune. Skoraj vsak tretji delavec mora za preživetje opravljati dodatne dejavnosti, ki niso povezane z njegovim poklicnim poslanstvom. Raziskava je pokazala, da je odvisnost od razpisnih sredstev kulturno-kreativnega sektorja tudi z upoštevanjem posrednega financiranja prodaje iz razpisov nizka, 29,6 odstotka, kar izpodbija ustaljena prepričanja o veliki odvisnosti tega sektorja od javnega denarja.

Anketirani so poudarili nujnost snovanja in implementiranja dodatnih rešitev za čimprejšnje reševanje sektorja. Kot pogoj za ustrezne rešitve so delavci iz kulturno-kreativnega sektorja navedli vzpostavitev kakovostne komunikacije med sektorjem in vlado oziroma ministrstvom za kulturo, predlagajo tudi konkretne rešitve spodbud za sektor: med njimi so uvedba bonov za kulturo, vpeljava univerzalnega temeljnega dohodka za vse državljane brez dodatnih pogojev in začasne davčne olajšave, ki bodo spodbudile okrevanje sektorja.