Muzeja slovenske osamosvojitve ne bo več

Muzeja slovenske osamosvojitve kot samostojne institucije, ki jo je zasnovala prejšnja vlada in ki ima že od marca direktorja s polnimi pooblastili, ne bo več. Ministrica za kulturo Asta Vrečko se je namreč odločila, da ga združi z Muzejem novejše zgodovine v nov javni zavod, je poročala Televizija Slovenija.

Ministrica za kulturo Asta Vrečko je po poročanju televizije kot enega od ključnih razlogov izpostavila upoštevanje raziskovalne in muzejske stroke, ki je že ob ustanovitvi muzeja opozarjala, da gre za politični projekt. Tovrstno gradivo namreč zbirajo že številne druge ustanove po Sloveniji, česar se zaveda tudi direktor muzeja Željko Oset, ki je v nedavnem intervjuju za Družino dejal, da »gre za novo možnost za razstavljanje predmetov, ki jih že hranijo obstoječi javni zavodi«.

»S tem se ukvarja že precej institucij, muzejskih, raziskovalnih v Sloveniji in ravno zato menimo, da je dovolj, da se združita oba muzeja in da se to delo nadaljuje v tej novi instituciji. Vsekakor menimo, da je treba obravnavati tudi obdobje sodobne zgodovine, tudi 90. let, ampak ne na ta način, da se to s takšnim rezom ločuje. Tu je šlo očitno za ideološki projekt ustanovitve nove institucije,« je povedala ministrica.

Združitev muzejev naj bi se, kot pravijo na ministrstvu, zgodila v zelo kratkem času. Sodelavci Muzeja slovenske osamosvojitve se bodo pridružili ekipi Muzeja novejše zgodovine, ki ga trenutno vodi Jože Dežman. Muzej slovenske osamosvojitve ne bo več samostojna institucija. Iz tega bo nastal nov javni zavod z novim vodstvom.

Obnova nekdanje vojašnice na Poljanski cesti 40, kjer naj bi imela prostore Arhiv RS in Muzej slovenske osamosvojitve, se nadaljuje, ministrstvo pa bo prostore namenilo zgolj Arhivu RS.

Muzej slovenske osamosvojitve je vlada predvidela v predlogu državnega proračuna za leto 2022, sklep o ustanovitvi pa je sprejela marca 2021. Namera je naletela na kritike z utemeljitvami, da se s tematikami slovenske osamosvojitve že ukvarjajo obstoječe muzejske institucije ter da bodo delavci v kulturi s tem izgubili še dodatna sredstva.

Projekt je problematiziralo več institucij in skoraj 200 posameznikov v javnem pismu prek spleta, v katerem so ustanavljanje muzeja opredelili kot ideološki projekt v korist trenutne vladajoče garniture, in »ne dejanje, ki bi bilo v korist izboljšanju položaja kulture v Sloveniji, kar bi od ministra kot skrbnika kulturnega resorja pričakovali«.

Člani in članice oddelka za zgodovino na ljubljanski filozofski fakulteti so takratnega ministra za kulturo Vaska Simonitija pozvali k odprtju razprave, manjša skupina aktivistov je pred ministrstvom izvedla protestno umetniško akcijo, kritiko nad odločitvijo vlade pa so izrazile tudi članice Koordinacije domoljubnih in veteranskih organizacij Slovenije. Med drugim so se spraševale, ali je ta muzej sploh potreben in za koga se pripravlja.