Letošnji lavreat vilenice je Ottó Tolnai

Nagrado vilenica istoimenskega literarnega festivala bo letos prejel madžarski pisatelj iz Vojvodine Ottó Tolnai, slovenska avtorica v središču pa bo pesnica Barbara Korun, so organizatorji v Društvu slovenskih pisateljev povedali na današnji novinarski konferenci. Festival bo potekal med 4. in 9. septembrom z geslom Raznoliki obraz Evrope.

Pesnik, pisatelj, dramatik in prevajalec Ottó Tolnai je pripadnik madžarske narodnostne manjšine v srbski Vojvodini. Študiral je madžarsko književnost in filozofijo v Novem Sadu in Zagrebu. Svojo prvo pesniško zbirko Homoru versek (Konkavne pesmi) je objavil leta 1963. Leta 1965 je začel pisati za istega leta ustanovljeno avantgardno revijo Új Symposion (Novi simpozij). Pozneje je postal njen odgovorni urednik in v tej vlogi ostal, vse dokler ni bila revija prepovedana, leta 1972 je bil obsojen na pogojno kazen zaradi objavljanja besedil, v katerih so jugoslovanske oblasti videle sovražno propagando. Za svoje delo je prejel številna priznanja in danes velja za enega najpomembnejših sodobnih madžarskih avtorjev.

V Ljubljani je bil pisatelj večkrat, leta 2007 je bival mesec dni v pisateljski garsonjeri Društva slovenskih pisateljev v Šiški. V slovenščini je izšel izbor njegovih pesmi Babica v rotterdamskem gangsterskem filmu (Apokalipsa, 2005, delo je prevedla Gabriella Gaál), z dolgo pesmijo Pomagaj mi prikazati drobno lobanjo na blazini za klekljanje v prevodu Marjance Mihelič je sodeloval tudi v zborniku Zdaj pa: Ljubljana (Študentska založba, knjižna zbirka žepna Beletrina 2010), v programu literarno-umetniškega društva Literatura je leta 2018 izšla knjiga Kratki rezi, izbor avtorjeve poezije iz različnih zbirk v prevodu G. Gaál.

Članica žirije Jutka Rudaš je v utemeljitvi nagrade zapisala, da njegovo umetnost prežemata odprtost in suverena svoboda prehajanja med državami, pokrajinami, kulturami in tradicijami. Moč njegovih besedil se najbolje kaže v drobnih praskah in razpokah, v katere svobodna prodira bogata izkušnja madžarske intelektualne dediščine ter eksjugoslovanske kulture in stvarnosti.

»Poetika Otta Tolnaija izhaja iz tradicije madžarske kulture, na njeno oblikovanje pa so močno vplivale moderne jugoslovanske literarne smeri, zato je po naravi medkulturna, v njegovi ustvarjalni metodi se kaže hkratna povezanost z več kulturami. V ozadju njegove življenjske umetnosti je globok hedonizem njegove 'lastne' kulture,« je navedeno v utemeljitvi.