Leto jubilejev in oziranja v prihodnost

Z razglasitvijo Tartinijevega leta namerava vlada, kot je zapisano v sklepu, v pomembni meri spodbuditi ustvarjalno zasnovo programov in projektov leta 2022, od področja glasbene ustvarjalnosti do raziskovanja ter glasbenega izobraževanja. »V luči spominjanja našega pomembnega skladatelja je ministrstvo za kulturo javne zavode in javni sklad, ki delujejo na področju kulture, pozvalo, naj v okviru svojih razpoložljivih možnosti pri načrtovanju programov in projektov za leto 2022 pripravijo vsebine, ki se bodo navezovale na to pomembno obletnico.«

Ob okrogli obletnici skladateljevega rojstva so na vladi dodali, da je še vedno ohranjena Tartinijeva rojstna hiša, ena od najstarejših stavb, ki tvorijo stavbno kuliso Tartinijevega trga, glavnega mestnega trga v Piranu. Poleg violine cremonskega mojstra Nicolòja Amatija je v Piranu in Kopru ohranjene še nekaj skladateljeve zapuščine, predvsem pisno gradivo v lasti Pokrajinskega arhiva Koper oziroma njegove piranske enote, ki je hkrati del zbirke v Tartinijevi hiši. V koprskem arhivu je hranjeno tudi pismo, ki ga je Tartini namenil učenki, slavni violinistki Maddaleni Lombardini.

Program Plečnikove hiše bo v jubilejnem letu mojstrov opus povezal s kulinariko, sodobno umetnostjo in kreativnimi praksami mladih. FOTO: Jože Suhadolnik

Iz Muzeja in galerij mesta Ljubljane so za jubilejno Plečnikovo leto 2022, ko bomo praznovali 150. obletnico arhitektovega rojstva, napovedali program Plečnikove hiše, ki bo mojstrov opus povezal s kulinariko, sodobno umetnostjo in kreativnimi praksami mladih. Ko se bo sklenila zdajšnja razstava Prostorski koncepti Plečnikovih prenov, bodo razstavni program jubilejnega leta v Plečnikovi hiši začeli 21. januarja z razstavo Plečnik (in pika). Ta bo predstavila nastanek istoimenskega biografskega stripa Blaža Vurnika in Zorana Smiljanića. Na Plečnikov rojstni dan, v nedeljo, 23. januarja 2022, vabijo na dan odprtih vrat.

Več denarja za kulturo, a ne za vse

Sanacija najbolj ogroženih kulturnih spomenikov

Predlog o investicijskih in razvojnih vlaganjih v kulturo od leta 2021 do 2027, ki je bil konec leta 2019 potrjen v državnem zboru, je za vlaganja zagotovil dodatnih 122,6 milijona javnih sredstev iz integralnega proračuna, torej, kot je poudaril takratni minister za kulturo Zoran Poznič, neobčutljivih za morebitne rebalanse.

Ob sprejetju nove inkarnacije tako imenovanega zakona o kulturnem evru, ki je bil prvič sprejet že leta 1998, je minister navrgel, da je kulturno polje podhranjeno. Veljati je začel 1. januarja, za letos je bilo napovedanih za delitev 9,3 milijona evrov sredstev. Zakon kot nujne programe navaja sedem točk. Na prvo postavlja sanacijo najbolj ogroženih in najpomembnejših kulturnih spomenikov v lasti države in lokalnih skupnosti ter drugih pravnih in fizičnih oseb, pri čemer bi bili projekti za obnovo te dediščine izbrani na javnem pozivu ali razpisu. Stanje na tem področju, kot je pisalo v predlogu zakona, vzbuja skrb, saj je bilo od leta 2002 izgubljenih 830 enot kulturne dediščine.

Med ostalimi točkami so avtorji zakona navedli ureditev osnovnih prostorskih pogojev in nakup opreme za javne zavode s področja kulture, podporo razvoju sodobnih knjižničnih storitev v potujočih knjižnicah, ohranjanje in obnovo najbolj ogrožene in najpomembnejše slovenske filmske, glasbene, baletne in plesne dediščine ter digitalizacijo kulturne dediščine, gradnjo najbolj ogroženih gradnikov infrastrukture za slovenski jezik v digitalnem okolju, zagotavljanje najnujnejših prostorskih pogojev ter opreme za razvoj ljubiteljske in nevladne kulture po lokalnih skupnostih ter mladinske kulturne dejavnosti in na koncu še odkupe predmetov kulturne dediščine in sodobne umetnosti.

Več filmov, več projekcij, več gledalcev

V ljubljanski občini so se že pred časom, ob rezultatih obiska v Kinodvoru v zadnjih letih, ki so pokazali, da Ljubljana potrebuje novo, večje in sodobnejše filmsko prizorišče, v katerem bo mestni kino lahko razgrnil, obogatil in nadgradil vse programe, ki v marsičem presegajo kinematografsko dejavnost, odločili za ureditev minipleksa mestnega kina s petimi dvoranami v podhodu Ajdovščina.

Raje na izlet in na kosilo kot po knjigo

Projektni natečaj za izbiro strokovno najprimernejše rešitve je bil v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije sklenjen lani, zmagovalni projekt, ki ga je komisija ocenila za najbolj celovito rešitev, so podpisali Peter Gabrijelčič, Tomaž Ebenšpanger, Boštjan Gabrijelčič, Aleš Gabrijelčič, Anja Mencinger, Nik Solina in Lovre Mohorič. Predlogu so presojevalci soglasno dodelili prvo nagrado zaradi dosledno izpeljane zasnove, ki upošteva posebnosti delovanja mestnega kina v posebnih pogojih lokacije, in jasne govorice paviljona, ki vnaša v prostor tipološko prepoznaven poudarek. Projekt je ocenjen na 7,2 milijona evrov, načrtovano je, da se bo gradnja kompleksa začela leta 2023.

Knjižnica, umetnostna galerija in art kino

Prejšnji teden sta minister Vasko Simoniti in mariborski župan Aleksander Arsenovič podpisala pogodbo o sofinanciranju projekta Center Rotovž v Mariboru. Z izgradnjo centra bo rešena prostorska problematika osrednje mariborske mestne knjižnice, v njem bosta dobila prostor tudi moderna in sodobna likovna umetnost ter art kino. Ministrstvo je v začetku decembra Mestni občini Maribor odobrilo sofinanciranje projekta Center Rotovž v višini do 12,7 milijona evrov. Kot je navedlo v sklepu o sofinanciranju, bo projekt predvidoma končan v prvi polovici leta 2024.

Minister je prejšnji teden podpisal tudi pogodbo z izvajalcem obnove, rekonstrukcije in dograditve železarne Auerspergovih knezov na Dvoru pri Žužemberku. Gre za enega od najpomembnejših nekdanjih industrijskih obratov na Dolenjskem, največjo železolivarno na ozemlju južno od Alp, zato je razglašeno za kulturni spomenik državnega pomena.

Marca je začel veljati sklep o ustanovitvi javnega zavoda Muzej slovenske osamosvojitve, ustanovitev je bila predvidena s sprejetim državnim proračunom za leto 2022, iz katerega se bo v okviru proračuna ministrstva za kulturo namenilo sredstva za to. Za vršilca dolžnosti direktorja še neobstoječega muzeja je bil imenovan zgodovinar Željko Oset, muzeju so bili dodeljeni prostori v nekdanji vojašnici na Roški cesti, torej v nekdanji cesarsko-kraljevi domobranski vojašnici. Vlada je na začetku prejšnjega meseca v načrt razvojnih programov uvrstila tudi projekt rekonstrukcije ter dozidave objekta za Arhiv Republike Slovenije in Muzej slovenske osamosvojitve. Projekt je ocenjen na več kot 15,7 milijona evrov in bo v celoti financiran iz proračuna ministrstva za kulturo.