Kdo bo vodil Opero, kdo Moderno galerijo?

Med zadnjimi razpisi za vodenje kulturnih javnih zavodov sta pritegnila pozornost kulturne javnosti razpisa za ravnatelja SNG Opera in balet Ljubljana konec septembra lani in za direktorja Moderne galerije na začetku oktobra. Ljubljansko Opero in balet kot vršilec dolžnosti zdaj vodi Staš Ravter, Moderno galerijo že dve desetletji in pol Zdenka Badovinac. Minister za kulturo bo o obeh primerih odločil do konca februarja, lahko pa tudi ne, Opera ima za sabo že tri neuspešne razpise.



Ali sta se oba zdajšnja ravnatelja prijavila na razpis, na ministrstvu za kulturo zaradi spoštovanja predpisov o varstvu osebnih podatkov niso povedali, znano je le, da se je za vodenje SNG Opera in balet prijavilo šest kandidatov, za vodenje Moderne galerije pa je na ministrstvo prispelo pet vlog.

Oba postopka, so sporočili z ministrstva, bosta predvidoma končana februarja, scenarij je identičen: razpisna komisija ne odloča o izbiri oziroma imenovanju ravnatelja, temveč z mnenjem le zagotavlja strokovno podporo ministru za kulturo pri odločitvi, svoje povedo tudi sveti in strokovni sveti obeh zavodov.

Kdo svetuje ministru? Razpisno komisijo za izvedbo javnega razpisa za delovno mesto ravnatelja javnega zavoda Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana sestavljajo vršilka dolžnosti generalne direktorice direktorata za ustvarjalnost na ministrstvu za kulturo Marjeta Pečarič, vodja kabineta Peter Bohinec in namestnik generalnega sekretarja Miloš Kosić.

Komisijo za izvedbo javnega razpisa za delovno mesto direktorja javnega zavoda Moderna galerija kot predsednica vodi Marjeta Pečarič, članici sta generalna direktorica direktorata za kulturno dediščino Maja Bahar Didović in Maja Čepin, po pooblastilu vodja službe za evropske zadeve in mednarodno sodelovanje na ministrstvu za kulturo.
 

Dolga sezona vedejevstva

Zdajšnji vršilec dolžnosti ravnatelja SNG Opera in balet Staš Ravter, nekdanji direktor Slovenske kinoteke, leta 2005 imenovan na to mesto kljub nasprotovanju zaposlenih in večinskemu negativnemu mnenju sveta, je bil za vodenje SNG Opera in balet imenovan lani aprila, po tistem, ko je mandat potekel vršilcu dolžnosti ravnatelja Rajku Meserku (imenovali so ga po odstopu ravnatelja Petra Sotoška Štularja marca 2018, le nekaj mesecev pred koncem petletnega mandata).



Sotošek Štular je v odstopni izjavi predlanskim kot razlog navedel destruktivnost v umetniških korpusih in sindikalnih strukturah in po njegovem mnenju škandalozno ignorantski odnos ministra za kulturo.

Kmalu po imenovanju za vršilca dolžnosti je Ravter lani s pooblastilom imenoval novi umetniški vodji opere in baleta, oba je izbral iz zdajšnjega ansambla: prvo mesto je zasedel prvak, tenorist Branko Robinšak, drugo priznani baletni solist Petar Đorčevski.

V dobro obveščenih kulturnih krogih so zatrdili, da je svet SNG Opera in balet o kandidatu, čigar ime bodo ministru za kulturo predlagali kot svojo izbiro oziroma dali pozitivno mnenje, že odločil. Predsednik sveta Tomaž Rode je za Delo včeraj povedal: »Če je nekdo dobro delal in se je izkazal kot dober, ne vidim razloga, da z njim ne bi naprej gradili.«


 

Direktorsko mesto od leta 1993

Decembra 2014 je takratna ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar petletni mandat za vodenje Moderne galerije s polnimi pooblastili potrdila Zdenki Badovinac, ki je takrat vodila galerijo več kot dve desetletji: direktorica galerije je postala leta 1993, od leta 2011 vodi tudi Muzej sodobne umetnosti (MSUM).

Včeraj se je triintrideset članov kolektiva Moderne galerije z javnim pismom obrnilo na ministra za kulturo Zorana Pozniča. Zapisali so, da je 33 od 34 članov kolektiva pred kratkim njemu, predsedniku vlade in državnega zbora ter obema svetoma Moderne galerije poslalo pismo, v katerem so izrazili zaskrbljenost zaradi procesa izbora direktorja oziroma direktorice Moderne galerije in izrekli podporo trenutni vršilki dolžnosti.

Na pismo niso dobili odgovora, zato so napisali novo, v katerem problematizirajo tudi ministrove izjave v intervjuju za Delo prejšnji teden. Ministru, ki meni, da nihče ne bi smel biti na direktorskem mestu več kot dva ­mandata, so zapisali: »Močno nas skrbi, da se bo stroko zaobšlo in bodo naša javna služba, domači in zlasti mednarodni projekti utrpeli škodo, če bi na vodstveno mesto prišla oseba z dokazljivo pomanjkljivimi muzejskimi in mednarodnimi izkušnjami. […] Nikakor se ne strinjamo z opazko o samodejnosti podpore. Ponavljamo, da kolektivi niso pasivni in da jih ne gre podcenjevati. Podpisniki pisma do nikogar nismo vnaprej sovražno nastrojeni, a ne želimo si sprememb, ki so strokovno neutemeljene, zgolj same sebi namen ali celo politično motivirane. Število mandatov nikakor ni avtomatično strokovni argument.«