Publicist, novinar in sociolog
Bernard Nežmah ter novinarka in publicistka
Mimi Podkrižnik sta izstopila iz UO Slovenskega centra PEN. Nežmah je kot razlog navedel, da v njem »ni spoštovanja intelektualnega disputa, znotraj katerega bi tvorno formulirali skupne izjave«, Mimi Podkrižnik je za
STA zapisala, da »noče privoliti v črno-beli diskurz«.
Nežmah je zapisal, da nepreklicno izstopa iz UO SC PEN, ker »v njem ni spoštovanja intelektualnega disputa, znotraj katerega bi tvorno formulirali skupne izjave na osnovi celovitih premislekov o fenomenih, ki jih obravnavajo. »Zame je popolnoma nesprejemljiv princip, po katerem daje javne izjave sam predsednik, brez konsenza članov UO, še manj pa tendenca, ki UO SC PEN spreminja v tekoči trak produciranja politični stališč, s katerimi se kot 84. podpisnik podpiše pod izjavo, sprejeto v drugih društvih in skupinah, ko torej cvetober literatov sploh ni v stanju formulirati lastnega premišljenega stališča, ampak se reducira kot kolektivni podpisnik,« je zapisal v izstopni izjavi.
Nežmah je za
STA še povedal, da sam upravni odbor vidi kot »reprezentant PEN-a, kjer naj bi se kovale izjave in argumentacije znotraj čim širših vpogledov«. Konec koncev živimo v histerizirani družbi, v kateri imamo aktivizem in številne peticije, vendar sam meni, da jim ne gre kar tako slediti, jih podpisovali ali lansirati dalje, ampak je zadeve vedno treba najprej proučiti.
Kot eno bolj absurdnih je označil izjavo o Belorusiji. Ob tem dodaja, da bo sam branil vse tam preganjane pisatelje, ne bo pa dajal izjav o volitvah, saj PEN ni kvalificiran, da bi presojal in se ukvarjal s političnimi režimi. Sam ni za to, da se PEN odziva na vse, in to brez globokega in tehtnega premisleka ter notranjega dialoga.
Meni tudi, da bi moral vsak član, ki poda neki predlog, najprej svoj predlog utemeljiti. Ko bi dobil podporo članov, da ga obravnavajo, pa bi skozi razpravo morali priti do čim širšega konsenza ali vsaj večine. »In če je PEN kraj, kjer naj bi bila svoboda govora, in če znotraj PEN-a določeni člani napadajo druge zaradi svobode govora in pričakujejo, da lahko zmaga samo njihov pogled, je to karikatura PEN-a,« meni Nežmah.
»Noče privoliti v črno-beli diskurz,« pravi Mimi Podkrižnik. FOTO: Matej Družnik/Delo
V zvezi z izjavama Slovenskega PEN glede ustavitve financiranja STA in izbrisa raperja
Zlatka iz razvida samozaposlenih v kulturi pa je pojasnil, da je sam zastopal stališče, da je treba zadeve najprej proučiti. Ker pa tega interesa ni bilo, je predsednik upravnega odbora Tone Peršak sklenil, da bo podal izjavo. »Verjetno je s kom komuniciral po elektronski pošti, a ni bilo klasične razprave,« je sklenil Nežmah.
Iz UO Slovenskega centra PEN je dan pred Nežmahom izstopila tudi Mimi Podkrižnik. V izjavi za
STA je zapisala: »Iz UO PEN sem izstopila, ker kot razmišljujoče bitje nočem privoliti v črno-beli diskurz in ne želim biti del sredine, v kateri ne morem izraziti mnenja, ne da bi tvegala ideološko nalepko in bila deležna žalitev.«
»Ne morem sodelovati v skupini, ki navzven hvali krasno svobodo besede, navznoter pa jo še najbolje odnesejo tisti, ki bodisi prikimavajo bodisi molčijo: ne podpiram ne intelektualnega nasilja ne intelektualne lenobe. Kot izvoljena članica UO tudi nisem mogla sprejeti, da hoče prav tako izvoljeni predstavnik uzurpirati UO kot lastno platformo. Ne pustim se tlačiti v predale, ne v desne, ne v leve,« je sklenila.
Predsednik slovenskega centra PEN
Tone Peršak je v odzivu za
STA povedal, da v Slovenskem PEN že dalj časa obstajajo napetosti oziroma polemike glede tega, kako in v kolikšni meri naj se odziva na dogodke, zlasti politične, ki zadevajo svobodo izražanja in svobodo tiska ali se kakorkoli dotikajo vprašanja človekovih pravic in svoboščin.
Tako nekateri zagovarjajo nekoliko bolj zadržano držo, da se ni treba oglasiti ob prav vsakem dogodku oziroma da je dobro včasih nekoliko počakati, da se situacija razplete. Drugi pa so bolj naklonjeni temu, da je PEN v prvih vrstah in da se na dogodke odziva sproti.
Publicist, novinar in sociolog Bernard Nežmah pravi, da ni spoštovanja intelektualnega disputa, znotraj katerega bi tvorno formulirali skupne izjave. FOTO: Leon Vidic/Delo
Ta dilema po Peršakovih besedah tudi z izvolitvijo novih organov Slovenskega PEN ni izginila, in ker se je v zadnjem času zgodilo več stvari – sojenje sociologu in politologu
Rudiju Rizmanu, ustavitev financiranja STA in izbris raperja Zlatka iz razvida samozaposlenih v kulturi –, so posamezni člani upravnega odbora zahtevali zelo odločno in takojšnjo reakcijo, drugi pa so se zavzemali, da ne bi apostrofirali vsake zadeve sproti, ampak bi se bolj odzivali na splošno držo vladne politike.
Glede njegovih pooblastil predsednika UO pa je Peršak pojasnil, da mu pravila Slovenskega centra PEN dajejo pooblastilo, da se odzove, še posebej v primerih, ki zahtevajo hiter odziv. »Predsednik zastopa PEN in tudi tradicija Slovenskega PEN je, da je članstvo predsednikom priznalo pooblastilo, da se izrekajo v imenu PEN,« je povedal. Pri tem dodaja, da je v vseh primerih doslej vsaj po elektronski pošti konzultiral člane upravnega odbora, in če je bilo sprejeto neko stališče, kot v primeru Rudija Rizmana, je kot predsednik upravnega odbora to stališče dolžan upoštevati.
»V primeru, ko lahko ocenim, da je stvar tako evidentna, da ne bo sprožila protestov znotraj PEN ali če se je treba odzvati takoj, seveda lahko podam neko izjavo ali stališče, drugače pa sem nagnjen k temu, da za mnenje povprašam člane upravnega odbora,« je dodal.
Po izstopu Nežmaha in Podkrižnikove, ki sta bila dva od osmih članov, bodo upravni odbor dopolnili v skladu s pravilnikom o volitvah. Kot je pojasnil Peršak, je v njem določeno minimalno število kandidatov na volitvah, to je 11, in če kdo od članov upravnega odbora umanjka za daljši čas ali izstopi, ga lahko nadomestijo z enim od treh, ki niso bili izvoljeni, pogoj je le, da je dobil petino glasov na glasovanju. Predčasne volitve upravnega odbora so potrebne le, če število članov pade pod šest.
Komentarji