Dolgoročni razmisleki kratkoročnega sveta

V nadaljevanju preberite: 

Tradicionalni Biennale for Change, ki se je končal oktobra, je s sloganom Planet Love, Planet Ljubezen, razpiral koncepta krožnega delovanja in nege okolja v digitalni dobi ter ponujal številne primere dobre prakse, metodoloških pristopov in umetnostno-teo­retskih premislekov prihodnosti. Umetnostni zgodovinar, pravnik, vodja bienala in nekdanji direktor MAK Christoph Thun-Hohenstein meni, da so »vprašanja podnebne krize že dolgo ključna. Ko sem prevzel vodenje MAK, smo definirali glavni področji, na kateri bi se radi osredotočili – eno je bilo digitalizacija, drugo pa vprašanje podnebnih sprememb in njihovih socialnih razsežnosti.«
Ob tem je Thun-Hohenstein poudaril, da zgolj tehnološke inovacije ne bodo dale zadostnih odgovorov; čeprav so nujne, »moramo spremeniti predvsem lastno miselnost, ki nas je navsezadnje pripeljala v hiperprodukcijo, s katero se spoprijemamo danes. Premisleke moramo usmeriti v prihodnost, v ustvarjanje krožnega gospodarstva in krožne družbe, ne le kapitala in zabave. Nekatere institucije so se temu pripravljene posvetiti bolj kot druge, toda neaktivnost ni več možnost, razviti moramo predstave o tem, kakšno družbo si želimo – v kratkoročnem, hitrem svetu moramo razmišljati dolgoročno.«