Dobitniki nagrad Prešernovega sklada

Jure Jakob, pesnik

Jure Jakob ostaja zvest motiviki, ki jo večinoma črpa iz narave in vaškega ali primestnega okolja, pa tonu svojega glasu, ki ga krasijo preprostost, izčiščenost, preciznost in zanesljivost v izrekanju, ter svoji problematiki: kako seči čezse, kako se z jezikom dotakniti sveta tam zunaj, ne da bi se pri tem karkoli poškodovalo, kako narediti, da bo tudi upesnjen svet živ, resničen, otipljiv, kje, ne nazadnje, sredi tega sveta najti prostor za človeka.
Zdi se, da je z Lakoto, svojo peto pesniško zbirko za odrasle, naposled našel umetniško prepričljiv odgovor.



 

Martina Batič, zborovska dirigentka

Martina Batič se uvršča med vrhunske evropske zborovske dirigente.­ Redno gostuje pri prestižnih evropskih zborovskih sestavih svetovnega formata, kot so Zbor Švedskega radia v Stockholmu, Zbor RIAS v Berlinu, Zbor Nizozemskega radia v Amsterdamu, Komorni zbor Erica Ericsona, Zbor nacionalnega radia v Parizu in številni drugi.
Med izstopajočimi poustvaritvami v zadnjih treh letih so koncert 1. junija 2016 s Komornim zborom RIAS v Berlinu, koncert z Zborom Srednjenemškega radia iz Leipziga v Erfurtu 11. septembra 2016, koncert z Zborom Slovenske filharmonije 11. decembra 2016, koncert z Zborom Švedskega radia 2. decembra 2017 in koncert z Zborom Francoskega radia 25. julija 2018.

 

Tomaž Svete, skladatelj

Sodobna slovenska glasbena ustvarjalnost ima malo umetnikov, ki bi svoja umetniška hotenja izrazito usmerili v področje operne glasbene ustvarjalnosti. Eden teh je vsekakor Tomaž Svete, avtor desetih oper. Tri skladbe, ki utemeljujejo predlog za nagrado, to dejstvo zrcalijo vsaka po svoje.
V Koncertu za dve violini in godala Svete dokazuje kontrapunktično mojstrstvo in se subtilno loteva pretapljanja neoklasicističnih oz. neobaročnih asociacij v osebno, ekspresionistično obarvano refleksijo. V komorni operi Ada se, po uspehu z opero Junak našega časa, vrača k razmisleku o ekonomiki zvočnih sredstev v opernem kontekstu. Z opero Antigona nadaljuje vrsto notranjerefleksivnih opernih stvaritev, zasnovanih po antičnih motivih.
 

Maruša Majer, igralka

V Sloveniji verjetno ni človeka, ki v zadnjih dveh letih ne bi čutil posledic eksplozije ustvarjalnega potenciala igralke Maruše Majer. Nekaj njenih nedavnih dosežkov, ki so odmevali in še vedno odmevajo tako doma kot po svetu: dve najpomembnejši nacionalni nagradi, vesna za najboljšo glavno žensko vlogo v filmu Ivan in Borštnikova nagrada za vlogo v predstavi Stenica, Berlinale Shooting Star in zlata arena za vlogo v filmu Ivan, skupaj z vrsto priznanj, hvalospevov in navdušenih kritik z vseh koncev sveta.
Maruša Majer je bila kraljica neodvisne gledališke scene in je kot cunami pridrla v mainstream.
 

Dušan Kastelic, ustvarjalec animiranih filmov

Dušan Kastelic je priznani slovenski ilustrator, stripovski avtor in ne nazadnje ustvarjalec animiranih filmov, ki se kot vrhunski umetnik dokazuje s filmskim opusom, od prvega animiranega filma Perkmandeljc (2002) do zadnjega, Celica, ki ga je ustvaril leta 2017 in se z njim dokazal tudi kot nesporen avtor svetovnega formata. Film je gostoval na zavidljivem številu (več kakor 100) pomembnih festivalov po svetu in zanj je prejel številne mednarodne nagrade (26): za najboljši film, animirani film, scenarij, zvok ...
Dušan Kastelic je v Sloveniji in svetu eden od pionirjev tehnike računalniške 3D-animacije, svoje filme pa vselej ustvarja kot producent, režiser, scenarist, glavni animator, avtor likovne zasnove scenografije in likov, montažer …
 

Aljoša Dekleva in Tina Gregorič Dekleva, arhitekta

Dela Aljoše Dekleve in Tine Gregorič (Dekleva Gregorič arhitekti) spadajo med najvidnejše dosežke sodobne slovenske arhitekture. Odlikujejo jih domiselna konceptualna, tehnična in oblikovna inovativ­nost, zadržan in likovno pretanjen arhitekturni nagovor ter občutljiv odnos do kulturnih razsežnosti bivanja, do širšega prostora mesta ali naravne krajine, do preteklosti in izročila.
V zadnjih treh letih sta ustvarila tematsko in programsko obsežen ter raznolik opus: objekt Univerzitetnega kampusa Livada v Izoli, slovenski paviljon na Bienalu v Benetkah, Dom v Arzenalu ter oblikovanje razstave Stanko Kristl, arhitekt v MAO.