Čudoviti predmeti iz zakladnice Cankarjevega doma

V 40. sezoni delovanja je Cankarjev dom odprl skladišča, v katerih ima spravljeno zakladnico artefaktov iz minulih predstav in dogodkov. Posebno zanimivi so kosi stare tehnične opreme, ob katerih se pri gledalcu prebudi nostalgija po časih, ko so zvočnemu svetu vladali magnetofoni.



Jutri ob 18. uri bo v Veliki sprejemni dvorani ljubljanskega Cankarjevega doma svečano odprtje zanimive razstave Vintage CD, na kateri si bomo lahko ogledali staro opremo v lasti osrednje državne kulturne ustanove. Spomine bomo obujali ob starih zvočnikih, reflektorjih, mikrofonih, dia- in videoprojektorjih ter najrazličnejših scenskih elementih, rekvizitih in kostumih. Avtorica razstave je Karmen Klučar, tehnična direktorica Cankarjevega doma. »Obeležujemo štirideseto sezono, kar je bil povod za razmišljanje, kako bi zaznamovali ta jubilej. Razmišljala sem, kaj je lastno Cankarjevemu domu, pod vplivom [mednarodnega sejma] Musikmesse v Frankfurtu se mi je porodila zamisel, da bi razstavili stare predmete, ki jih negujemo in ohranjamo v delujočem stanju. Dolgočasno bi bilo, če bi bili razstavljeni zgolj aparature in pripomočki, zato sem se odločila, da jih bomo razstavili v kontekstu nekaterih presežnih predstav, ki so bile uprizorjene na našem odru.«


 

Velikih pet

Pri izbiri predstav se je avtorica razstave omejila na tiste, ki so tudi njo močno zaznamovale. »Nisem mogla posegati v leto 1980, ker sem bila takrat še osnovnošolka. Za iztočnico smo vzeli predstavo Krst pod Triglavom (1986), kar je privedlo do izbora petih razstav, poleg Krsta še Strniševih in Freyevih Žab, Kralja Leara (oboje v sezoni 1992/1993), mednarodne koprodukcije Turandot (1994) in koprodukcijske predstave Macbeth­ (1997). Izbirala sem artefakte, ki se jih občinstvo nostalgično spominja. Tako je nastalo pet otokov, vsaka predstava predstavlja en otok, vidimo lahko različne predmete, kot so režijska knjiga, tehnična oprema, ki ni lastna zgolj posamezni predstavi, gre za opremo, ki so jo uporabljali v tistem obdobju. Razstavljeni so tudi originalni kostumi, ki so bili v Kralju Learu, maketa scenografije za predstavo Turandot, veliko je tudi posladkov, ki jih ne bi rada razkrila, naj bodo odkriti med ogledom razstave.« Na jutrišnjem odprtju v Veliki sprejemni dvorani bosta nagovorila zbrane predsednik državnega zbora Dejan Židan in generalna direktorica Cankarjevega doma Uršula Cetinski.

Veliko pozornosti so namenili povezovanju tehničnih elementov z umetniško in vsebinsko platjo posamezne predstave. »Žal nam nekaterih stvari ni uspelo dobiti. Hotela sem razstaviti enega od kostumov iz predstave Macbeth, kostum ene izmed treh čarovnic. Spomnim se prizora, ko so priplesale na oder in kuhale v kotlu. Žal kostuma ni več, to je bilo precejšnje razočaranje. Na razstavi je poseben prostor namenjen izključno tehnični opremi, nekakšna režijska sobica z mešalno mizo, zvočniki, mikrofoni, regulatorji svetlobe in svetili. Skupno je razstav­ljenih 80 tehničnih predmetov, spravljenih pa jih je najmanj trikrat toliko.«



»Zanimivo je, da so nekatere reči občasno še v uporabi, na primer en tip svetila, pred kratkim smo na željo umet­nika uporabili diaprojektor, večine stvari pa ne uporabljamo več. Analogne naprave so nadomestile nove digitalne, ki so hitrejše in lažje za uporabo. Je pa res, da se nekatere stvari vračajo, na primer gramofoni. Na enem ključku preprosto ne moreš imeti toliko glasbe kot na vinilni plošči, ker gre za kompresijo. Tudi avtomobilski zvočniki ne morejo zveneti enako kot pravi velik zvočnik – volumen da volumen. Podobno se vračajo kitarski ojačevalci na elektronke.«