Neomejen dostop | že od 9,99€
Ko so v romskem naselju Pušča pri Murski Soboti pred skoraj šestdesetimi leti odprli prvi romski vrtec v tedanji Jugoslaviji, je bila po besedah prve vodje tega vrtca Vere Flisar ena od največjih težav jezik. »Nisem znala romsko, oni pa niso govorili slovensko. Počasi, počasi smo se učili drug od drugega, toda oni so slovenščino usvajali precej hitreje kot jaz romščino.«
Morda jim je šlo učenje slovenščine celo prehitro, kajti danes je težava nasprotna: romski aktivisti in organizacije opozarjajo, da vedno manj romskih otrok še govori jezik staršev in starih staršev. Tudi zato je današnji dan, 5. november, razglašen za svetovni dan romskega jezika.
Sedanja vodja vrtca Romano na Pušči Špelca Bobič ima z romskim jezikom povsem drugačne izkušnje kot njena daljna predhodnica Vera Flisar. »V vrtec je vpisanih osemindvajset otrok, ki niso samo romski, a med njimi je bila le ena deklica, ki je govorila samo romsko. Sicer pa se v vrtcu vsi otroci med sabo pogovarjajo izključno slovensko oziroma prekmursko, pa tudi starši se z njimi, ko jih pripeljejo v vrtec, ne pogovarjajo v romščini. Sama ne znam romsko, a to sploh ni težava, do lanskega leta, ko smo v enoti vrtca dobili romsko pomočnico, nisem vedela, ali ti otroci znajo tudi romsko. Pomočnica se zdaj z njimi pogovarja tudi v romščini in pokazalo se je, da romski jezik vsaj razume večina teh otrok. Koliko ga tudi govorijo, je drugo vprašanje. Po naših izkušnjah na učenje romskega jezika pri otrocih opazno vplivajo njihovi stari starši, ki še vztrajajo, starši pa kakor kateri.«
Na to, da mladi romski starši z otroki pogosto več ne govorijo v romskem jeziku, zaradi česar ta počasi izginja, romski aktivisti in organizacije pri nas opozarjajo že več kot deset let. Romska zveza Slovenije je že pred časom pozvala državo, da bi za ohranitev tega najočitnejšega dela romske kulturne dediščine uvedla sistemsko možnost učenja romskega jezika v šolah vsaj prostovoljno, a odziva ni, je povedal romolog in predsednik Romske zveze Slovenije Jožek Horvat - Muc.
Odnos državnih organov do tega predloga se je pokazal tudi te dni, ko na simpozij o romskem jeziku, ki ga je v Murski Soboti organizirala Romska zveza Slovenije, kljub prvotni potrditvi ni bilo predstavnice šolskega ministrstva, čeprav so organizatorji napovedali prav razpravo o možnosti uvedbe poučevanja romskega jezika.
V preteklosti so v Romski zvezi Slovenije poskrbeli za osnovne pogoje za začetek poučevanja romščine. Izšli so slovarji, slovnica in pravopis romskega jezika. Jezik je tako tudi pri slovenskih Romih standardiziran. A dlje kot do nekaj predavanj za člane romskih organizacij, učitelje s šol, ki jih obiskujejo romski učenci, in policiste niso prišli. Jezik zato še naprej počasi izginja.
S tem, da romski jezik izginja, se je strinjal tudi manjšinski poslanec v hrvaškem saboru Veljko Kajtazi, Rom, ki zastopa dvanajst manjšin na Hrvaškem in je odgovoren za to, da je leta 2015 Unesco 5. november razglasil za svetovni dan romskega jezika. »To se ne dogaja samo z romskim jezikom, svoj materni jezik zaradi čedalje hitrejše integracije vse težje ohranijo tudi druge narodnostne manjšine. Zato smo tu mi, da naredimo vse, da se jezik ne bo izgubil,« je poudaril.
Z največjo romsko organizacijo na Hrvaškem Kali Sara je do zdaj v ohranitev romskega jezika vložil že veliko truda. Petega novembra leta 2008 je na Hrvaškem izšel njegov hrvaško-romski in romsko-hrvaški slovar, malo zatem pa so oblikovali pobudo, da bi ta datum razglasili za svetovni dan romskega jezika. »Res je, da naš slovar ni bil prvi romski, ki je izšel, in da so na primer Romi v Srbiji dobili prvi slovar že leta 1946. Toda to niso bili pravi slovarji, ampak bolj zbirke romskih besed s prevodi v jezik okolja. Naš slovar pa je strokovni, in ker smo bili pobudniki razglasitve svetovnega dneva romskega jezika, smo predlagali prav ta datum,« je povedal Kajtazi.
S priložnostnimi prireditvami in strokovnimi simpoziji so praznik, ki so ga predlagali, zaznamovali že naslednje leto, vsako leto se jim je pridružilo več romskih organizacij oziroma držav. Leta 2012 je sklep o podpori mednarodni pobudi za razglasitev svetovnega dneva romskega jezika sprejel tudi hrvaški sabor, decembra 2015 pa je Unesco sprejel pobudo in razglasil praznik romščine. V okviru simpozija leta 2012 je bilo na zagrebški filozofski fakulteti prvo predavanje v romskem jeziku. Tega leta so na oddelku za indologijo in daljnovzhodne študije te fakultete uvedli izbirne predmete Uvod v romski jezik I. in II. ter Uvod v književnost in kulturo Romov. Na te predmete je trenutno po Kajtazijevih besedah vpisanih okrog trideset študentov, nekoliko manj zanimanja je za magistrski študij romistike, ki so ga uvedli pozneje in na katerem delujeta dva redna profesorja.
Ob prazniku skladba v romščini
Romska glasbena skupina Romano glauso (Romski glas) je svetovni dan romskega jezika počastila po svoje, z objavo nove skladbe z besedilom v romskem jeziku Tu (Ti). »Kulture na žalost ni mogoče kupiti, temveč jo je treba vzgojiti ter skupno negovati. Zato tudi skupina Romano glauso še naprej ustvarja in izvaja pesmi v romskem jeziku, s katerimi si želimo prispevati k ohranitvi in razvoju romskega jezika ter romske kulture. Pomembno je tudi, da se romska glasba razvija, da nastajajo nova in sodobna besedila, ki bodo tudi v tem času na novo definirala (moderno) romsko kulturo, kar bo osnova za prihodnji razvoj romske skupnosti,« so zapisali ob izidu skladbe.
»Za popularizacijo in ohranitev romskega jezika si prizadevamo tudi drugače. V Zagrebu smo ustanovili verjetno eno od najboljših romskih knjižnic v Evropi, dosegli smo, da so zgradili Romski spominski center, v petih hrvaških mestih so po svetovnem dnevu romskega jezika poimenovali ulice ali trge, na našo pobudo je Hrvaška pošta ob svetovnem dnevu romskega jezika izdala spominske znamke in pisemske ovojnice, zveza Kali Sara izdaja časopis za Rome Phralipen, deluje tudi istoimenski spletni portal, ki ga je mogoče brati tudi v romskem jeziku, poleg slovarja iz leta 2008 smo izdali še drugo literaturo in otroške slikanice o romskem jeziku ali v romskem jeziku. Ponosni smo tudi, da se nam je do zdaj pri zaznamovanju svetovnega dneva romskega jezika pridružilo skoraj dvajset držav. Zelo sem vesel zaradi vsega tega in ponosen na Rome na Hrvaškem, ki so se poenotili in sodelujejo. Z veseljem bi sodelovali tudi z romskimi organizacijami v Sloveniji, vendar nas še niso povabili k sodelovanju,« je povedal Kajtazi in ponosno napovedal veliko mednarodno romsko konferenco, ko jo bodo v Zagrebu prihodnje leto organizirali s podporo in sodelovanjem hrvaške in indijske vlade.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji