Marina Abramović, največja diva performansa na svetu, se je po štiriinštiridesetih letih
vrnila v Beograd in v Muzeju sodobne umetnosti odprla retrospektivno razstavo z naslovom Čistilec, ki je takoj dvignila veliko prahu. Umetnica je bila dostopna le za redke intervjuje, a ko ji je
Zorana Baković poslala nekaj vprašanj, so ji bila tako všeč, da je takoj odgovorila nanje in se je kasneje srečala z njo. Dve Beograjčanki, ki se po mnogih letih spet znajdeta v rodnem mestu in premišljujeta o otroštvu brez poljubov in nežnosti, o umetnosti in o tem, kako premagati strah.
V sobotnem Delu tako ne spreglejte rubrike
Carpe diem, v kateri bo predstavljena ekskluzivna zgodba Zorane Baković o njenem srečanju z Marino Abramović v Beogradu.
Prispevek bo na spletni strani Delo.si na voljo v nedeljo ob 8. uri zjutraj.
Rodila se je v Beogradu 30. novembra 1946. Mati Danica in oče Vojin sta bila med drugo svetovno vojno partizana. Marina pravi, da se je v otroštvu »duhovnosti naučila od babice, poguma od očeta in discipline od matere«. Kljub temu je trpela zaradi stroge vzgoje in pogostega kaznovanja. Prvo razstavo je imela pri štirinajstih letih. Razstavila je serijo slik o sanjah. Danes živi v več časovnih pasovih. Zbudi se v hotelu in potrebuje nekaj časa, da se spomni, v katerem mestu je. Včasih si hoče v kinematografu pripeti varnostni pas, ker za hip pomisli, da je na letalu.
V branje priporočamo tudi pretekle prispevke iz rubrike Carpe diem:
Kdo je Damian Merlak, eden od najbogatejših Slovencev
Srečanje na robu tišine
Okuse vidi, kot vidijo pesniki občutja
Komentarji