V nadaljevanju preberite:

Za osnovo mednarodnega, transnacionalnega jezika esperanta, za katerega začetnika, ne pa tudi »avtorja« se je imel L. L. Zamenhof, si je vzel razširjene (indo)evropske jezike ter ga zasnoval karseda logično in preprosto, da bi se ga bilo čim lažje naučiti. Njegova struktura je enostavna in pravilna, slovar pa vsebuje besede v mednarodni rabi, zato se ga je mogoče naučiti hitreje kot druge jezike, navaja spletna stran Združenja za esperanto Slovenije (ZES); znanstvene študije kažejo, da kar do desetkrat hitreje.

Kakšno zgodovino ima ta jezik pri nas, kako daleč je od implementacije v učni sistem in zakaj še ni dosegel vsega, kar si je zanj zamislil Zamenhof?