Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Razno

Aleksandra Berberih-Slana se seli v zagrebški muzej

Muzej mesta Zagreb ji predstavlja velik izziv, saj gre za veliko ustanovo.
Po poročanju časnika Večer so vzroki za umik iz Maribora tudi politične narave, a pravi, da je bilo to pretirano predstavljeno. FOTO: Radio Slovenija
Po poročanju časnika Večer so vzroki za umik iz Maribora tudi politične narave, a pravi, da je bilo to pretirano predstavljeno. FOTO: Radio Slovenija
STA
10. 5. 2022 | 14:05
10. 5. 2022 | 14:28
5:51

Direktorica Muzeja narodne osvoboditve Maribor Aleksandra Berberih-Slana junija prevzema položaj ravnateljice Muzeja mesta Zagreb. S tem po 16 letih opušča vajeti mariborskega muzeja, ki je v času njenega vodenja med drugim pridobil fotografski muzej in dve Trafiki. Obenem tudi odstopa z mesta predsednice Skupnosti muzejev Slovenije.

Kot je Aleksandra Berberih-Slana povedala danes za STA, so jo h kandidaturi za novo delovno mesto navedli predvsem osebni razlogi. »V Zagrebu živi moja boljša polovica, vseh šest let zakona živiva ločeno, saj je bila situacija takšna, kot je bila. Ko se je tudi sin odločil za študij v Zagrebu, kjer je preživel prva leta svojega življenja, sem začela razmišljati o selitvi tudi jaz,« je dejala.

Dejstvo je tudi, da se ji je zdelo, da je čas za nove izzive. »Pa ne zaradi tega, ker na svojem delovnem mestu ne bi bila zadovoljna, saj sem v svojem delu in s svojimi sodelavci res uživala. Od leta 2015, ko sem prevzela še vodenje Skupnosti muzejev Slovenije, sem se še dodatno soočila z dejstvom, da muzeji povsod naletimo na ovire, pa naj gre za financiranje naših programov, zaposlovanje prepotrebnih kadrov, napredovanja, muzejski zakon, politiziranje našega dela itd. Ne delam si utvar, da je drugod vse idealno, a bi želela videti in narediti še kaj več, kaj drugega,« je povedala.

Muzej mesta Zagreb ji predstavlja velik izziv, saj gre za veliko ustanovo. »Ima velik potencial ter odlične strokovnjake muzealce. Predstavlja glavno mesto Hrvaške, ki je mesto s skoraj milijon prebivalci, pritegnila me je raznolikost njihovega dela, velikost mesta, ki ga predstavlja, preprosto se mi je zdelo, da bi lahko bil to pomemben korak na moji poti in da sem za tak korak pripravljena,« pravi.

V predlogu dela programa je izpostavila politiko odprtih vrat muzeja, sodelovanje s skupnostjo pri oblikovanju programov, spremljanje pomembnih procesov in dogodkov v širši skupnosti, obnovo v potresu poškodovanih lokacij muzeja, razvoj muzeja v smislu sodobnih muzeoloških pristopov, oblikovanje interdisciplinarnega kolektiva, izobraževanje in spodbujanje kreativnosti zaposlenih ter veliko mednarodnega sodelovanja.

Na čelu Muzeja narodne osvoboditve Maribor je bila od leta 2006 in trenutni mandat bi ji potekel čez štiri leta. »Nikoli si nisem mislila, da bom delovno mesto zapustila pred iztekom mandata, a priložnost je bila preveč zanimiva in sem poskusila. Ker sem imela še pet protikandidatov, je bila možnost za uspeh srednja, a si ne bi nikoli odpustila, če ne bi poskusila,« pojasnjuje.

Na dosežke Muzeja narodne osvoboditve Maribor je ponosna in poudarja, da je zanje zaslužna njena celotna ekipa. »Skupaj smo naredili muzej, ki ima res odprta vrata, ki strategijo muzeja ustvarja s sodelovanjem lokalne skupnosti. V muzeju se nismo bali nobenega izziva, upali smo si govoriti tudi o neprijetnih temah, posegali smo na vsa področja, uvedli številne inovativne otroške programe (Preživimo noč v muzeju, Prevzeli smo muzej, Muzej za mir ...). Po muzeju nismo le vodili, ampak smo ponudili obogatene programe, od izobraževalnih do zabavnih, razstave smo selili na prosto in se veliko povezovali,« je navedla.

V času njenega direktorovanja so odprli Fotografski muzej Maribor in Trafiko – Muzej za enega. »Slednji ima popolnoma nov koncept delovanja, v katerem kustos/trafikant prevzema vlogo pripovedovalca in povezovalca skupnosti. Prav te dni pa smo prevzeli še trafiko ob parku, za katero načrtujemo novo usodo srečevališča lokalne skupnosti, klasične trafike in najmanjšega medijskega muzeja na svetu,« pojasnjuje Aleksandra Berberih-Slana.

Po poročanju časnika Večer so vzroki za umik iz Maribora tudi politične narave, a pravi, da je bilo to pretirano predstavljeno. »Res je, da sem sita vseh preprek, odločitev pa je bila moja. Tukaj nas potrjuje politika, o nas odloča politika, v Zagrebu pa je župan podpisal odločitev sveta muzeja, v katerem sedijo kompetentni strokovnjaki, od petih članov kar trije muzealci,« je povedala.

Novo delovno mesto prevzema 20. junija, za njeno dosedanjo funkcijo pa je predlagala vršilko dolžnosti. Ta bi vodila muzej do izvedbe novega razpisa za direktorja. »Želela bi si, da muzej prevzame nekdo, ki bo imel svojo vizijo in veliko energije ter bo znal povezovati ljudi,« pravi.

Odstopno izjavo je že poslala tudi predsedstvu Skupnosti muzejev Slovenije, saj je mandat vezan na vodenje muzeja. »Kmalu se bomo sestali in člani predsedstva bodo izbrali novega predsednika/predsednico. To pa ne pomeni, da ne bomo sodelovali. Vse kolege sem povabila k sodelovanju v prihodnje, saj je povezovanje in sodelovanje ena mojih pomembnih programskih nalog v Muzeju mesta Zagreb,« je še dejala.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine