100. obletnica novomeške pomladi

Kdo so bili in kako so razmišljali­ mladi, ki so pred stotimi leti ­prinesli v Slovenijo avantgardo? V Dolenjskem muzeju Novo mesto to razkrivajo z razstavo Mladi, neznani, avantgardni, ki so jo pripravili ob letošnjem letu novomeške pomladi, ki ga praznujejo v občini Novo mesto. Razstava, ki jo bodo v Mali dvorani odprli danes zvečer, bo na ogled do 8. februarja prihodnje leto.



Razstava Mladi, neznani, avantgardni je prva Dolenjskega muzeja o novomeški pomladi, kulturno-umetniški manifestaciji, ki se je zgodila 26. septembra 1920 v Novem mestu. Pravzaprav je manifestacija, ki je bila sestavljena iz razstave, koncerta in literarnega večera, potekala pod imenom Prva pokrajinska umetniška razstava, ime novomeška pomlad je dobila šele leta 1974, tako jo je poimenoval Marjan Mušič, eden od vidnejših akterjev, ki je popisal dogajanje v knjigi Novomeška pomlad.

Pred stotimi leti je skupina mladih – stari so bili od 16 do 23 let – dodobra razburkala slovenski kulturni prostor in postavila temelje slovenske avantgardne umetnosti. »To je bila prva manifestacija na slovenskih tleh, ki je sprožila val dogodkov v Sloveniji,« je povedala Majda Pungerčar, zgodovinarka in kustosinja Dolenjskega muzeja Novo mesto, ki je pripravila razstavo z zgodovinarko Marjeto Bregar in umetnostno zgodovinarko ­Jasno Kocuvan Štukelj.
 

Zaznamovani z vojno

Da je bilo Novo mesto središče prve avantgardne manifestacije, ni presenetljivo. Podobno misleči so se našli že na novomeški gimnaziji, eni od najstarejših pri nas. Poleg tega so bili Božidar Jakac, Miran Jarc, Anton Podbevšek, Marij Kogoj, Marjan Mušič, Ivan Čargo, Jože Cvelbar, France Zupan, Zdenko Skalicky, Franjo Ančik, Boris Grad in Ferdo Avsec generacija, ki je vstopala v odrasla leta v času negotovosti, saj je vse zaznamovala prva svetovna vojna in je bila večina­ akterjev tudi na fronti.



»Bili so neverjetno izobraženi za svoja leta, razgledani in razmišljajoči,« je povedala kustosinja, ki je za razstavo prebirala tudi njihova pisma. »Zelo sem bila presenečena nad tem, kako različne teme so jih zanimale.« Poleg tega, da so bili klasično odlično izobraženi in so obvladali klasično literaturo in tuje jezike, so zelo cenili dela Ivana Cankarja. Brali so časopise iz tujine ter si od tam naročali knjige. »Srečevali so se, hodili na sprehode in razmišljali o razmerah doma in po svetu. Ni presenetljivo, da so sprejeli avantgardo, ki se je razvila na prelomu devetnajstega v dvajseto stoletje,« je povedala sogovornica.



Nova umetnostna smer jim je bila blizu, saj zagovarja raziskovanje novega umetnostnega izražanja na vseh področjih. »Umetnost so jemali kot eno, kot tisto, kar povezuje ljudi in išče nove poti,« je poudarila sogovornica. Ali kot je zapisal Ivan Čargo oktobra 1920 na razglednico, ki jo je poslal Božidarju Jakcu: »Naprej, stare forme so oguljene, premečkane na vse božje načine – naprej!!!«
 

Klub dolenjskih visokošolcev

Glavni akterji novomeške pomladi so bili Anton Podbevšek, Božidar Jakac, Miran Jarc in Marij Kogoj. Prvi trije so leta 1920 ustanovili Klub dolenjskih visokošolcev. Povezoval je študente, ki so študirali v Pragi, Zagrebu, na novoustanovljeni univerzi v Ljubljani ali kje drugje, medse so sprejeli tudi gimnazijce.



Klub je organiziral manifestacijo, ki je združila – tako kot to zagovarja avantgarda – tri vrste umetnosti: likovno razstavo, koncert in literarni večer. 26. septembra 1920 so v Windischerjevem salonu v Kandiji odprli razstavo del Božidarja Jakca – njegovih del je bilo največ –, Marjana Mušiča, Franceta Zupana, Ivana Čarga, Jožeta Cvelbarja, Zdenka Skalickega, Franja Ančika, Borisa Grada in Ferda Avsca. Na razstavi je bilo okoli 300 del.

Svojo sliko Pod oknom je razstavil tudi Rihard Jakopič, takrat uveljavljeni slikar, ki je bil podpornik in pokrovitelj akterjev novomeške pomladi. Njegovo razmišljanje ni bilo tako oddaljeno od misli mladih avantgardistov, Mušič je, denimo, v knjigi Novomeška pomlad citiral Jakopiča: »Pot do spoznanja je iskanje. Le v iskanju je zagotovilo za uspeh. Kdor išče, tudi najde. Kdor pa že vse ve, zlasti v mladih letih, ne bo ničesar našel.«



Poleg razstave so istega dne na novomeškem gradu Kamen pripravili slavnostni koncert Marija Kogoja, na katerem je nastopila prvakinja ljubljanske opere Zdenka Zikova. Zaradi majhnega prostora – salona – so se dogodka lahko udeležili le vabljeni. V Narodnem domu, ki je prvi narodni dom na Slovenskem, zgrajen leta 1875, so pripravili literarni večer, na katerem je prvi nastopil Miran Jarc z recitalom svojih pesmi iz zbirke Skrivnostni romar, sledil mu je Anton Podbevšek z recitalom, ki je obsegal deset spevov in pesmi iz zbirke Človek z bombami.

Dogodek so novembra ponovili v Ljubljani. Odziv javnosti je bil velik. »Novomeška pomlad je izredno pomemben mejnik v umet­nosti, saj so sprožili val, da so se tudi za avantgardo odprla vrata v Sloveniji,« je povedala Majda ­Pungerčar. Del te pomembne zgodbe je predstavljen na razstavi, na kateri je na kratko opisana celotna enodnevna prireditev. Dogodek je vpet v takratno življenju v Novem mestu, vključno z predstavitvijo delovanja mladih na kulturno-umetnostnem področju.



Posebnost razstave je, da so predstavljene življenjske poti vseh akterjev novomeške pomladi, ki so morda kasneje šli svojo pot, ta pa ni bila nujno povezana z umetnostjo. Poleg številnih citatov, ki so vzeti iz pisem in medsebojnega dopisovanja, so biografski opisi dopolnjeni s slikovnim gradivom, njihovimi umetniškimi deli in predmeti, ki so jih muzeju posodili potomci in sorodniki. Razstavljeno gradivo izhaja tudi iz zbirk Dolenjskega muzeja in številnih slovenskih institucij.

Naslednji dogodek, s katerim se bodo v Dolenjskem muzeju spet poklonili novomeški pomladi, bo septembrska razstava 220 likovnih del, ki so bila leta 1920 na razstavi v Windischerjevem salonu.