Sodobna nervoza ljubezenskih četverokotnikov

Gledališče Koper bo jutri ob 20. uri gostilo uprizoritev Leda, zadnji del trilogije o Glembajevih, ki jo bo pod taktirko režiserke Franke Perković izvedlo Hrvaško narodno gledališče iz Zagreba. Gre za znamenito »komedijo« velikana hrvaške književnosti ­Miroslava Krleže.

»Leda je hrvaška klasika, ki jo bodo v Kopru uprizorili predvsem zaradi našega bogatega sodelovanja tako z Nenni Delmestre, ki je ravnateljica Drame v zagrebškem narodnem gledališču, kot z drugimi hrvaškimi gledališkimi ustanovami,« je povedala Katja Pegan, direktorica Gledališča Koper. Gostovanje je finančno podprlo hrvaško ministrstvo za zunanje in evropske zadeve v sodelovanju s hrvaškim kulturnim društvom Istra Piran.

Hrvati letos zaznamujejo 130. obletnico rojstva Miroslava Krleže, ki velja za njihovega največjega književnika 20. stoletja. »V času, ko so Slovenci s Cankarjem iskali socialno pravičnost, je Krleža pisal o obdobju hrvaškega meščanstva in njegove dekadence. Ta odzvanja tudi v današnjem svetu,« je poudarila Katja Pegan, ki z veseljem pričakuje »novo branje« Krleževega teksta in interpretacijo današnjih meščanskih spletk.

Komedija kot cinična označba

Po zagrebški premieri marca je režiserka Franka Perković dejala, da se je za to temeljno dramsko delo, ki ga je zagrebško narodno gledališče ponovno izvedlo šele po več kot dveh desetletjih, odločila prav zaradi aktualnosti, saj »govori o sodobni nervozi ljubezenskih četverokotnikov in trikotnikov«. V delu, ki ga je avtor v ciničnem slogu označil za komedijo o neki karnevalski noči – kakor so zapisali v Večernjem listu –, komedije ni ravno veliko.

V omenjenem hrvaškem dnevniku so izpostavili, da je za prilagoditev za današnje razmere nekoliko pretirano mačističnega izvirnega teksta poskrbela predvsem Jadranka Dokić, ki oblečena v moško obleko igra Klaro, sprva prevaranko, nato pa sama postane tista, ki vara. Tekst, ki ga je dramaturško obdelal Dino Pešut, prikazuje ženski upor proti moški seksualni, ekonomski in partnerski dominaciji. Leda v tokratni predstavi – za razliko od Krleževega teksta – ni le podoba na sliki Leda z labodom, temveč postane gledališki lik (igra jo Tesa Litvan). Po mnenju časnika v igralskem smislu izstopa Igor Kovač v vlogi slikarja Aurela, ki ne more obrzdati svojega libida.

Vzpon in popoln razpad Glembajevih

Krleža je leta 1930 z Ledo zaokrožil cikel o zagrebški meščanski družini Glembajevih (prvi dve deli sta Gospoda Glembajevi in V agoniji). Zgodba se odvija na pustno noč leta 1925, v njej se do najintimnejših podrobnosti razkrijejo odnosi med domišljavim, a obubožanim aristokratom in likovnim kritikom Oliverjem Urbanom (Jerko Marčić), njegovim prijateljem Aurelom, uspešnim, toda ustvarjalno izpraznjenim slikarjem, Aurelovo ženo Klaro, nekdanjo operno pevko, in ljubico, zdolgočaseno Melito (Iva Jerković) ter njenim možem, veleindustrijalcem Klanfarjem (Dušan Bućan). Ljubezenski pari se razidejo, poroke razpadejo, bivši ljubimci se znova srečajo ... Krleža je skozi pripoved pokazal vso površnost, lažne vrednote in dvomljive ideale premožnih državljanov ter pomembnih predstavnikov ­družbe.

Kot sklepni del trilogije, ki spremlja družino Glembajevih od 18. stoletja do tridesetih let 20. stoletja, je Leda nekakšno groteskno ogledalo vzpona in popolnega razpada družine, so v napovedi predstave navedli v Gledališču Koper. Vsi pretresi, spletke, celo zločini, ki zaznamujejo to družino, se pred očmi gledalcev spremenijo v noro zaporedje ljubezenskih, poslovnih in zakonskih zapletov, ki se končajo na ulici, v družbi nočnih dam.