V nadaljevanju preberite:

»Nisem si mislil, da bo tako zelo težko prepričati vrhunske pisce, da bodo pripravljeni pisati za naše gledališče. Zdaj prevladujejo krajši teksti za komorne uprizoritve, sam pa si želim veliko dramo v veliki formi z veliko protagonisti na velikem odru.« Tako Oliver Reese, ki je po karieri dramaturga in režiserja v številnih osrednjih nemških gledališčih pred štirimi leti prevzel vodenje ikoničnega Berliner Ensemble. Po njegovih besedah zdaj na velikih odrih prevladujejo dramatizacije romanov, dramatizacije filmskih predlog in različni avtorski projekti režiserjev in igralcev. »Kot da je doba velikih dramskih tekstov, kjer ni potrebe po priredbah, okrajšavah in prilagoditvah določenim principom režiserja, temveč jih mora ta zgolj uprizoriti v prepričljivi maniri, za nami,« je poudaril Reese, ki takšno stanje označuje kot tipičen sindrom tako imenovanega postdramskega gledališča.