Predstava, ki sledi romanu, a ne postane pripovedovalski večer

Ljubimki je drugi roman avstrijske pisateljice, dramatičarke, pesnice, aktivistke in Nobelove nagrajenke. Izšel je leta 1975, kot v gledališkem listu ugotavlja Ula Talija Pollak, pa so se številne feministke nanj odzvale zelo odklonilno. V središču romana sta mladi ženski, Paula in Brigitte. Obe sanjata, da bi izboljšali svoj socialni položaj, edino pot za to pa vidita v ljubezni z moškim. Avtorica se vsebinsko navezuje na »ženske romane«, vendar se vseskozi spopada z družbenimi normami in tako v jeziku kakor v načinu naracije z duhovito ironijo ustvari premišljeno distanco, so zapisali pri Mladinskem. Predstava bo premierno na ogled v soboto, 11. februarja, ob 19.30. 

Režiserka Nina Ramšak Marković je na današnji novinarski konferenci povedala, da jo je k romanu pritegnil predvsem jezik. Ta je po njenih besedah izrazito gost. Predstava je poskus doslednega sledenja romanu. Ker so stavki kratki, zgodbe in dogodkov pa je malo, je bilo eno od glavnih vprašanj, ki si jih je zastavila režiserka, kako zadržati obliko, ki jo Elfriede Jelinek vzpostavi skozi jezik, da predstava ne bi postala pripovedovalski večer. Elfriede Jelinek idejo romantične ljubezni dekonstruira. Dogajanje se osredotoča na najnižji družbeni sloj, kjer so vsi odnosi vezani na trg, zato je tudi ljubezen ugledana skozi prizmo kapitalizma, romantični odnosi so v takih razmerah nemogoči in vodijo v propad. Junakinja iz vasi naredi usodno napako, da ljubezen dojema kot nekaj, kar ji pripada, kot idealno in nežno, izvzeto iz razmer trga, tako mišljenje pa jo udari po glavi, je povedala režiserka. 

Elfriede Jelinek se v romanu navezuje na tako imenovane ženske romane, idejo romantične ljubezni pa v njem dekonstruira. FOTO: promocijsko gradivo

Po prevodu izvirnika Die Liebhaberinnen Slava Šerca je Ljubimki priredil Milan Ramšak Marković, ki se je podpisal tudi pod dramaturgijo. Tudi on se je zavedal, da roman nima dramskega potenciala, po drugi strani pa naracija prinaša dve hkratni liniji, ki se prepletata. Ob tem si je želel, da predstava ne bi bila predvidljiva in bi ohranila zabavno noto v smislu ritma. »Ta predstava je verjetno moj največji izziv med adaptacijami v karieri,« je povedal. Poudaril je, da roman Ljubimki postavi bralca v neprijeten položaj, saj si zmeraj želi biti na »pravi« strani, biti »good guy«. Po njegovih besedah je nasprotna izkušnja, ki jo prinaša roman, dragocena in neprijetna, priporočil bi jo vsakemu. 

Paule in Brigitte poznamo

Svojo izkušnjo spoprijemanja z izvirnim tekstom in prenašanja besedila na oder so predstavili tudi nekateri igralci. Po mnenju Anje Novak je Elfriede Jelinek v svojem pisanju fantastična, čeprav je težko zadržati koncentracijo zaradi goste naracije. »Te ljudi poznamo, poznamo te Paule in Brigitte, tudi jaz vem, kdaj sem ena ali druga,« je povedala. Podobno je menil Primož Bezjak, ki je poudaril, da Elfriede Jelinek v romanu s humorjem in brutalno resničnostjo bralce ves čas odvrača od poistovetenja, naloga igralcev v predstavi pa je ohraniti gledalce prisotne. Miranda Trnjanin je ob prvem branju romana do napisanega čutila velik odpor, povedala je, da se je postavila v pozicijo nad liki, češ, jaz pa že nisem taka. Humor je zaznala šele na bralnih vajah. Lara Vouk se je med študijem predstave spraševala o naravi romantične ljubezni, kaj v njej iščemo in kje pri ljudeh umanjka ljubezen do sebe. »Vse nas znotraj romantične ljubezni nekaj žene, pa sploh ne vemo, kaj,« je dejala. V predstavi igrajo še Daša Doberšek, Boris Kos, Ivan Peternelj, Romana Šalehar in Stane Tomazin. 

Igralec Primož Bezjak meni, da pisateljica s humorjem in brutalno resničnostjo bralce ves čas odvrača od poistovetenja, naloga igralcev v predstavi pa je ohraniti gledalce prisotne. FOTO: promocijsko gradivo