V nadaljevanju preberite:

Tudi tokrat je Sebastijan Horvat ustvaril neobičajno predstavo, nekakšnega frankenštajna, kot pravi sam, sestavljenega iz Brechtovega teksta Strah in beda tretjega rajha, ki razkriva vdor fašistične politike v zasebna življenja, sledi pa mu ludistični finale – vdor fašizmov v naš vsakdanjik tukaj in zdaj.

»Ta poplava populističnih režimov, ki jo opazujemo po vsem svetu, ta spoj med new ageem, kriptovalutami, repatriarhalizacijo in fašizmom, skupaj z darknetom in družabnimi omrežji, predstavlja izvrsten humus za razrast fašističnih smeti, ki se preoblačijo v svetleče pop preobleke novih upornikov in s tem postajajo vedno bolj privlačne za mlade in horde razočaranih in ponižanih, ki iščejo krivca.«

»Trenutek, v katerem živimo, je nekaj daleč najbolj brutalnega, čemur smo priča zadnja desetletja. Zame je popolnoma nepredstavljivo, da vulgarne fašistične ideje, za katere smo mislili, da so obsojene na obskurnost, spet pridobivajo prostor v javnem diskurzu in postajajo vedno bolj sprejemljive. Za nekatere medije so že nuja, ker poleg tega, da prinašajo »drzno resnico«, povečujejo gledanost in zabavnost »dolgočasnih« dogodkov.

Kako se recimo obnašati do intervjuja na TV Slovenija z lastnikom in trojnim direktorjem Nove24TV Borisom Tomašičem, ki širi laži in sovražni govor? Kako se sploh odzvati na te polpretekle pritlehne in polpismene debate o javni RTV, na temo treh referendumov, kjer se je diskurz spustil do neslutenih nižin?« je med drugim povedal v intervjuju.

Ta poplava populističnih režimov, ki jo opazujemo po vsem svetu, ta spoj med new ageem, kriptovalutami, repatriarhalizacijo in fašizmom, skupaj z darknetom in družabnimi omrežji, predstavlja izvrsten humus za razrast fašističnih smeti, ki se preoblačijo v svetleče pop preobleke novih upornikov in s tem postajajo vedno bolj privlačne za mlade in horde razočaranih in ponižanih, ki iščejo krivca.

Nemara so resničnostni šovi tipa Sanjski moški nevarnejši od kulturnega ministrstva Vaska Simonitija. Zato je na primer Igra prestolov, ki legitimira gledalčev užitek pri gledanju poniževanj žensk in prepričanje, da je naravno stanje človeštva fašistična horda, nabita s seksualnim gonom po smrti, invazivnejša kot odkrita fašistična propaganda.«