O človekovi svobodi, svobodi naroda in konfliktu ideologij

Kako ste naslovili prihodnjo ­sezono v vaši hiši in zakaj tako?

S premierno produkcijo Verdijevega Nabucca se dotikamo nekaterih ključnih bivanjskih vprašanj, ki niso bila aktualna zgolj v času njihove obravnave v umetniških delih, ampak so še danes zelo relevantna. To so vprašanja o človekovi svobodi, konfliktu ideologij in vrednostnih sistemov, celo o svobodi nekega naroda ... Z Mozartovo spevoigro Ugrabitev iz seraja se po osi razsvetljenega evropocentrizma spuščamo v kulturni dialog z islamskim fevdalnim sistemom, pri čemer lahko pridemo do presenetljivih sklepov. Niz vprašanj in dilem, povezanih s posameznikovim etosom, se razpira tudi v Giordanovi veristični operi Andrea Chénier, ki je umeščena v turbulenten čas francoske revolucije, operno sezono pa bomo sklenili z Gounodovo veliko opero Faust, ki si zvrstne oznake ne zasluži zgolj zaradi grandiozne forme, v kateri ne manjka obsežnejših baletnih točk, ampak predvsem zaradi temeljnih potez evropske kulture in civilizacije nasploh, ki je še danes razpeta med tehnokratsko težnjo po nadvladovanju narave in posameznikovo nezmožnostjo krotenja lastne narave.
 

Kateri bodo po vašem mnenju trije najodmevnejši projekti?

Sezona bo potekala v znamenju stoletnice našega gledališča, v Operi bosta to zagotovo Andrea Chénier in Ugrabitev iz seraja. Obeh pri nas že dolgo ni bilo na repertoarju. Zanju imamo izvrstne domače pevce, pričakujemo pa tudi zanimive režijske postavitve Bruna Bergerja-Gorskega in Sarah Schinasi. V Baletu bo naš poklon pomembnemu jubileju simbolično namenjen mlajšim, ki bodo krojili prihodnost naše kulture. Otroška predstava Kekec bo krstno uprizorjena prav v letu, ko praznujemo še eno obletnico – sto let od prve Vandotove izdaje Kekca. Želimo si, da bi bil prvi obisk gledališča za najmlajše vznemirljiv trenutek, ki bi spodbudil nadaljnji interes in ne nazadnje ljubezen do umetnosti in kulture nasploh.
 

Kako boste krmarili med klasiko in sodobnostjo znotraj različnih zvrsti?

Uravnoteženo harmonično sobivanje klasičnih ter sodobnih opernih in baletnih del v različnih zvrsteh.

Katere sodelavce ste prvič ­povabili na oder?

Režiserko Sarah Schinasi in koreografa Maura Bigonzettija.

Krstne izvedbe, praizvedbe na vašem odru?

Baleta Hora in Cantata bosta slovenski premieri, balet Smrt v Benetkah krstna izvedba, prav tako Kekec.

Koprodukcije?

Balet Smrt v Benetkah je koprodukcija s HNK Zagreb, glasbena prav­ljica Peter in volk z Gledališčem Koper, opera Nabucco s Teatrom Sociale iz Roviga in Opero iz Padove ter Andrea Chénier s Teatrom Lirico iz Trsta.

Načrtujete kakšno novost?

Vse operne premiere bodo nove postavitve, vsaka nas bo gotovo presenetila s kakšno novostjo, prav tako bo Balet uprizoril tri premiere in vsaka izmed njih bo prinesla v naš repertoar novost in drugačno vsebino. Mariborski Balet že vrsto let ustvarja v izvirnem slogu in aktivno sodeluje pri razvoju novih estetik sodobnega baleta v Evropi. Dokaz so osrednja evropska gledališča, kot so Dunajska državna opera, Züriška opera ter drugi, ki redno uvrstijo v repertoar predstave, ki so doživele krstno izvedbo v našem gledališču v koreografijah domačih koreografov Edwarda Cluga in Valentine Turcu.

Koliko predstav ostaja na odru iz preteklih sezon?

Ponovili bomo šest oper in devet baletov.

Zakaj naj gledalec izbere prav vaše gledališče?

Naša operno-baletna hiša je ena izmed pomembnejših institucij v tem delu Evrope. Izvirnost programa in izjemni umetniki, ki ga izvajajo, so ključ za naš uspeh. Sto let smo gradili tradicijo in identiteto. Gostovali smo in postali prepoznavni po svetu, priljubljeni smo doma in cenimo naše zvesto občinstvo, ki aktivno sodeluje in prispeva k našemu obstoju. Pohitite in rezervirajte si mesto za nepozabna gledališka doživetja v jubilejnem stotem letu.
T. J.