Trdno spuščene zapornice beograjskega pristanišča na Donavi, območja, ki je sicer zaprto za javnost, so se v minulih dneh gostoljubno dvignile za obiskovalce 53. mednarodnega gledališkega festivala
Bitef. Edina slovenska predstava – melodrama SNG Ljubljana
Ali: Strah ti poje dušo – je v halo 23 privabila množico gledalcev.
V 53 letih obstoja tega mednarodnega gledališkega festivala je na njem gostovalo 30 predstav v izvedbi slovenskih gledališč in še pet slovenskih predstav v izvedbi katerega od gledališč z območja nekdanje skupne države Jugoslavije.
Bitef je danes eden od najbolj relevantnih gledaliških festivalov v regiji, v zadnjem obdobju poskuša postati križišče pomembnih evropskih in svetovnih gledaliških tokov. Letos gosti dvanajst predstav iz devetih držav: Srbije, Hrvaške, Slovenije, Belgije, Švice, Francije, Nemčije, Brazilije in Nigerije. Poteka pod sloganom
Začnimo ljubezen od začetka.
Festival je dočakal 53. izvedbo. Foto arhiv SNG
Čustveni odziv na slovensko predstavo
Ni težko razumeti čustvenega odziva na melodramo SNG Drama Ljubljana, ki jo je po znamenitem filmu nemškega scenarista in režiserja
Rainerja Wernerja Fassbinderja Vsi drugi se imenujejo Ali in po priredbi srbskega avtorja
Milana Markovića Matthisa na (alternativno) prizorišče postavil režiser
Sebastijan Horvat. V njej uprizarja ljubezen med nemško čistilko in tujim delavcem, Maročanom, kar povzroči močno konfrontacijo s tradicionalnim nemškim okoljem.
Gledališke predstave gostujejo v velikanskih industrijskih halah. Foto Milena Zupanič
Fenomen tujstva v Srbiji razumejo bolje kot drugje, saj se je iz države, najprej zaradi vojne, nato zaradi povojne brezizhodnosti in slabih gmotnih razmer, pogojenih tudi z Natovim bombardiranjem, izselilo več kot milijon prebivalcev. Je morda to razlog, da so se občinstvu orosile oči že na začetku predstave? Jo je selektor in umetniški vodja festivala
Ivan Medenica prav zaradi tega kot edino iz Slovenije povabil v Beograd? »V živo ali na posnetkih sem si ogledal nekaj predstav SNG Drama in Slovenskega mladinskega gledališča. Ni bilo dileme. To je vrhunsko gledališče ter umetniško in politično zelo relevantna predstava, ki ustreza obema programskima usmeritvama letošnjega
Bitefa,« je dejal Medenica.
V predstavi je blestela Nataša Barbara Gračner. Foto Peter Uhan
»Po eni strani je to imerzivno gledališče, v katerem je odnos med nastopajočimi in občinstvom interaktiven, po drugi osrednja tema, ki je letos kriza zasnove skupnosti in družbe. Kriza skupnosti – od države na najvišji ravni, prek družine, do partnerskega odnosa – ima težo v Srbiji, v vsej Evropi in v svetu. Naš festival spremlja fenomen splošne entropije skupnosti. Ob koncu festivala poskušamo najti družbeno alternativo temu razpadanju. Prav slovenska predstava se konča tako, da se ljubezenski par, ki ga je občinstvo, torej družba, razdvojila, ponovno poveže. Melodrama ima v tem smislu srečen konec. Prežeti z vrednotami, kot so izmenjava energij, stik, dotik, opora, sodelovanje in druge, na katerih temelji zdrava skupnost, sta še belgijska in francoska predstava,« je naštel Medenica, ki vodi festival že četrto leto.
Aleksandar Jančić, beograjski violinist, ki živi v ZDA
»Predstava je ganljiva, jokal sem. Iz Beograda sem odšel leta 1987, malo preden so nam razbili državo. Osem let sem živel v Nemčiji, zdaj že 25 let živim v ZDA. Glasbenik sem, vse življenje imam stik z umetnostjo, a se človek vendarle počuti tujca. Ko sem gledal predstavo, sem se identificiral, prepoznal trenutke, čustva, ki jih imajo ljudje v tujini in jih vsak prenaša po svoje. Da to zmoremo, vsak razvije nekakšne filtre, skozi katere se nekateri krepijo, drugi slabijo. Predstava je bila odlična, v celoti mi je bila všeč.«
Medtem ko je občinstvo zavzeto sodelovalo v predstavi, je dogajanje na prizorišču pozorno spremljal tudi režiser Sebastijan Horvat. »Ne, to ni moja navada, razen na gostovanjih,« je pojasnil po predstavi in potožil zaradi odmeva v veliki hali, ki občasno ovira razumljivost izrečenega, in zaradi beline zidov, ki daje predstavi dodatno distanco. Prenesti predstavo z enega alternativnega prizorišča – v Ljubljani je bil to Železniški muzej – na drugo je logistično zahtevno. V Beograd je celotna ekipa prišla dva dni pred prvo predstavo. »Ideja, da je večji del festivala v luki, je odlična,« je ocenil režiser. Horvat že drugič gostuje na
Bitefu. Prvič je bil gost pred tremi leti s predstavo
Nad grobom neumne Evrope Hrvaškega narodnega gledališča (HNK) z Reke. V luki bo v petek slovesna razglasitev zmagovalcev.
Snežana Kovačev Čelar, srbska igralka
»Predstava mi je bila zelo všeč. Odlično besedilo, odlična režija, aktualna tema, in da sploh ne govorim o igralcih. Igralci so fantastični! To lahko povem, saj sem tudi sama igralka. Igra slovenskih igralcev me je navdušila. Kako sijajno so prehajali iz lika v lik, kako so se igrali z nami, gledalci, koliko čustev so vnesli v svoje like in s kako malo pomagali. Ne bom obiskala vseh predstav. Slovensko sem izbrala, ker vem, da je to gledališče odlično.«
Komentarji