Mariborski baletniki se bodo predstavili v Bolšoju

Pročelje moskovskega Bolšoj ­teatra v teh dneh krasijo plakati­ z napisom Gostovanje SNG Maribor s predstavo Peer Gynt. Nedvomno velik uspeh za Edwarda Cluga, umetniškega direktorja mariborskega baleta in koreo­grafa predstave, ter za celoten mariborski baletni ansambel. ­Gostovanje v tako prestižni instituciji je eden od vrhuncev v izjemnem prodoru na mednarodno baletno in plesno sceno.

Pred odhodom v Moskvo je Clug povedal, da v Bolšoju občasno res povabijo tuje baletne skupine, vendar so to praviloma takšne, ki so po rangu, obsegu produkcije ter predvsem po kakovosti in renomeju primerljive z osrednjo rusko baletno hišo. Maribor se tako pridružuje ugledni družbi, recimo, londonskega Kraljevega baleta, Baleta pariške opere in Stuttgartskega baleta, ki so svojo produkcijo predstavili tudi v Bolšoju. Ni nepomembno, da to ne bo poustvaritev klasičnega baletnega dela, temveč Clugov precej neortodoksni avtorski projekt, ki jih je v tako tradicionalni in še vedno konservativni baletni hiši, kot je Bolšoj, mogoče videti le izjemoma.

Dolga predzgodovina

Vabilo seveda ni prišlo čez noč. Balet Peer Gynt je po mariborski krstni predstavi leta 2015 gostoval na številnih prestižnih evropskih odrih, tudi na festivalu Dance Open v Sankt Peterburgu leta 2016, kjer so ga sprejeli z navdušenjem. Leto pozneje je Clug s tamkajšnjim baletnim ansamblom uprizoril Peer Gynta v operni in baletni hiši v Novosibirsku, ki je – po dimenzijah – največja tovrstna ruska kulturna institucija, zaradi izjemne velikosti odra so morali za predstavo prilagoditi sceno in povečati število nastopajočih v množičnih prizorih, število trolov so, denimo, skoraj podvojili.

Tudi v Novosibirsku je predstava dobila laskave ocene. Zadnja referenca, ki je bila nedvomno zelo pomembna, je bila Clugova postavitev Peer Gynta lani v Dunajski državni operi. Predstava s člani Dunajskega državnega baleta in Dunajskimi filharmoniki pod taktirko dirigenta Simona Hewetta je bila še ena potrditev Clugove inscenacije, zato povabilo Bolšoja ni presenetljivo.
​Rusko občinstvo pozna Cluga tudi iz drugih projektov. Pred desetletjem je bila opažena manjša predstava, ki jo je pripravil z baletnikom Denisom Matvijenkom (ta pleše naslovno vlogo v Peer Gyntu tudi na tokratnem gostovanju v Moskvi), lani pa je v Bolšoj teatru postavil na oder Petruško Igorja Stravinskega. Takrat je spoznal vso kompleksnost dela v instituciji, v kateri je zaposlenih kar 220 plesalcev, na voljo je imel štiri zasedbe solistov, tri asistente in šest tehničnih ekip.

Dosežek »periferije«

Tokrat teh logističnih zapletov ne bo, saj gre za gostovanje, kar pa ne pomeni, da priprave niso bile zelo intenzivne. Ta teden so vadili vsak dan, člani mariborskega baletnega ansambla so navdušeni nad priložnostjo, da se bodo predstavili na tako ikoničnem svetovnem baletnem odru, zato ničesar nočejo prepustiti naključju. Jutri bodo odpotovali v Moskvo, v ponedeljek jih čaka generalka, v torek in sredo pa dve predstavi. Kot omenjeno, bo naslovno vlogo odplesal Denis Matvijenko, v vlogi Solveig bo prvi večer nastopila njegova žena Anastazija Matvijenko, drugi večer pa članica mariborskega baletnega ansambla Evgenija ­Koškina. Tudi v vseh drugih vlogah so zasedeni mariborski plesalci, v celotni odpravi v Moskvo pa je kar 60 ljudi.

»To je izjemno priznanje za sorazmerno majhen baletni korpus in potrdilo, da lahko tudi na periferiji nastanejo vrhunski projekti,« je dejal Clug. O uspehu v Moskvi ne dvomi, kljub številnim postavitvam Peer Gynta na svetovnih odrih si je vedno prizadeval, da bi se čim bolj približal formi, vsebini in atmosferi izvirne mariborske uprizoritve iz leta 2015. Celoten projekt, od libreta in koreografije do dramaturgije, načina pripovednosti in izbora glasbe, je namreč zasnoval z mislijo na člane in članice mariborskega baletnega ansambla. Kar zadeva naslovno vlogo, pa jo je tako in tako vedno odplesal gostujoči plesalec, na mariborski premieri je bil to pred štirimi leti Miloš Isailović.

Kompliment direktorja Bolšoja

Generalni direktor Bolšoj teatra Vladimir Urin je označil​ Cluga za »enega od najbolj zanimivih sodobnih koreografov, ki ima redek dar, da mu uspe pripovedovati zgodbo tako z dramskimi kot s plesnimi prvinami«. V Moskvi so že videli Peer Gynta v koreografiji ameriškega plesalca in koreografa Johna Neumeierja, vendar ima Clug specifičen način podajanja vsebine, zato ne dvomi, da bo to za moskovsko občinstvo vznemirljiva izkušnja. Direktor SNG Maribor Danilo Rošker je ob gostovanju dejal, da so izredno počaščeni z vabilom v »zibelko ruskega klasičnega baleta«, zlasti zato, ker mariborska dramska, operna in baletna hiša letos praznuje stoletnico obstoja, gostovanje v tako prestižni instituciji pa bo obletnici dalo dodaten sijaj. Zanimanje moskovskega občinstva je očitno veliko, po neuradnih podatkih so vstopnice skoraj razprodane.

Clug je svoj specifični koreografski pristop začel oblikovati s predstavo Radio & Juliet leta 2005, nato pa razvil izviren osebni rokopis, ki ni unikaten zgolj zaradi koreografskih prvin, temveč predvsem zaradi sinteze plesa in dramske narativnosti. Kot pravi, je to tudi posledica srečne okoliščine, da je mariborski baletni ansambel del SNG Maribor, ki obsega še operno in dramsko gledališče, zato je takšen pristop logičen in se razvija organsko. Tako je bilo tudi z zasnovo predstave Peer Gynt, pri njenem prodoru na mednarodno baletno sceno je bilo tudi nekaj srečnih okoliščin. Baletni svet je po njegovih besedah precej ­specifičen, natančno je treba izbrati termin, kdaj se lotiti nekonvencionalnega projekta, saj so vodstva številnih baletnih hiš praviloma zadržana do novosti.

Gostovanje s predstavo Peer Gynt nikakor ne zaključuje Clugovega sodelovanja z Bolšoj teatrom. Potekajo priprave na projekt Mojster in Margareta po knjižni predlogi Mihaila Bulgakova, za glasbeno komponento pa si je izbral skladbe Alfreda Schnittkeja in Dmitrija Šostakoviča. Prejšnji mesec je bila v veliki avli Bolšoja detajlna predstavitev, Clug ter njegov stalni scenograf Marko Japelj sta vodstvu in 60 zaposlenim predstavila projekt, kako natančna je bila predstavitev, pa ilustrira dejstvo, da so prizor za prizorom analizirali s simulacijami kar na treh videoprojektorjih hkrati. »Odnos zaposlenih je zelo profesionalen, sam imam proste roke pri izvedbi projekta, čeprav na nekaterih področjih v Bolšoju vlada železna disciplina,« je smeje dejal Clug, ki je lahko pri delu opazoval direktorja baleta Maharja Vazijeva, ki ima v pisarni devet monitorjev, prek katerih stalno spremlja delo v devetih plesnih studiih, in če mu kaj ni všeč, bodisi po telefonu ali osebno nemudoma intervenira. Njegovi napotki velikokrat niso izrečeni blagoglasno.

Zasut z vabili

Clug ima dogovorjene tudi ­številne druge koreografske angažmaje. Prihodnji mesec bo začel vaje v Montrealu, kjer bo s člani Les Grands Ballets Canadiens de Montréal uprizoril Carmino Burano Carla Orffa in Stabat Mater Giovannija Battiste Pergolesija. Novembra bo v Amsterdamu premiera njegovega projekta, ki bo nastal v sodelovanju z Nizozemskim plesnim gledališčem (NDT). Nova gostovanja so predvidena tudi z mariborskim baletnim ­ansamblom in predstavo Peer Gynt, predstavili se bodo tudi občinstvu v gledališču v Bonnu. Trenutno je seveda vsa pozornost usmerjena v bližnje gostovanje v Moskvi.