In stoletje bo zardelo

Galerija Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki bo jutri ob 20. uri gostila premiero predstave Andrej Inkret: In stoletje bo zardelo. Primer Kocbek, v režiji Matjaža Bergerja. Gre za koprodukcijo Anton Podbevšek Teatra in SNG Nova Gorica, v sodelovanju s Cankarjevim domom in Galerijo Božidar Jakac.



V besedilu, ki spremlja prihajajočo predstavo, lahko preberemo, da je Primer Kocbek »zgodba intelektualca, partizana, antifašista in antiklerikalca, ki je ostal do konca zvest svoji tovarišiji, svojemu kolektivnemu, svojemu mi-ju, in je zgodba o pripadnosti, ki skozi dramo b:iti, iz u-temelj-iti na sebi doživi in preživi drugi temeljni slovenski glagol, u-nič-iti …« Torej gre za aktualen in relevanten gledališki pomislek, ki izvira iz posameznika, nato pa se projicira in manifestira tudi na nivoju naroda oziroma državnosti. Kot sidrišče pa služi kompleksna Kocbekova monografija Andreja Inkreta.

»Ideja o uprizoritvi se je pojavila vsaj dvakrat zares: prvič ob prebiranju Kocbekove briljantne teksture vojnih dnevnikov, Tovarišije in Listine, ki so za gledališče lahko vrhunski žanrski izziv, drugič pa ob prebiranju kompleksne in inspirativne študije življenja in dela Edvarda Kocbeka – taktilnem poskusu biografije, In stoletje bo zardelo, Andreja Inkreta, meseca maja leta 2011, na otoku Hvaru … Kjer lahko najprej preberemo, da je Kocbek napisal lastno avtobiografijo, jo varno spravil na dveh, treh mestih v Ljubljani, a Andreju Inkretu niti detektivska niti druga spretnost ni prinesla najdbe Kocbekove avtobiografije, o kateri mu je z zanesljivostjo govoril Kocbek. Ta skrivnost in ta fantazma sta močni in vzpodbudni za osnovne vzgibe interpretacije metonimije Kocbek,« nam je med pripravami na premiero povedal režiser predstave Matjaž Berger, ki je z Evo Mahkovic tudi soavtor adaptacije besedila.



»Našo gledališko uprizoritveno tovarišijo v predstavi In stoletje bo zardelo je pravzaprav v procesu nastajanja predvsem zanimalo, kdo je Edvard Kocbek kot upornik, kdo kot ultimativna zvestoba, kdo kot heroj duha, kdo kot partizan, kdo kot pesnik, ki pravi, da nikoli ne bo prenehal biti, kdo kot etična pokrajina, ki govori (s Spinozo), da so samo svobodni ljudje hvaležni eni drugim. Največji izzivi v procesu nastajanja uprizoritve so vezani na rudarski izkop Kocbekovih ontoloških rudnin, ki jih je kot ultimativni borec, kot subjekt odpora – kajti vsak prelom se začne s prelo

mom s samim seboj (Badiou) – razpira v dialogih, ki so zanj emancipatorični tok rojevanja geste.«
Matjaž Berger se je predstavi temeljito posvetil, med drugimi se je pogovarjal tudi s Spomenko Hribar, ki mu je fokus raziskave usmerila v v emancipatorično silo Kocbekove ustvarjalnosti. »Moj osebni izziv in blagor pa je bilo delo z mladimi avtorji, izjemno nadarjeno igralsko generacijo, ki je v namene uprizoritve študijsko obiskala Kočevski Rog, prisluhnila sijajnim predavanjem Aleša Gabriča, se posvečeno posvetila interdisciplinarni večmesečni raziskavi Primera Kocbek. Srečanje s takšno generacijo mladih slovenskih igralcev je zame čista brechtovska katarza.« Predstava bo po premieri uprizorjena še trikrat do srede, 26. maja.